Po podatkih Statističnega urada RS je od 15. leta dalje nasilje s strani intimnega partnerja pri nas doživela skoraj tretjina žensk, ki so bile kadarkoli v partnerskem razmerju, to pomeni več kot 110.200 žensk, starih med 15 in 74 let.
Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, v Društvu SOS telefon opozarjajo, da je nasilje nad ženskami ena najpogostejših kršitev človekovih pravic na svetu.
Slovenija po številu umorov nad ženskami izstopa glede na število prebivalcev. Raziskava švicarske nevladne organizacije Small Arms Survey, ki je temeljila na primerjalni analizi umorov po državah, je glede na podatke iz leta 2015 pokazala, da je Slovenija ena izmed najbolj razvitih držav, ki imajo glede na siceršnji nizek delež nasilnih smrti, na globalni ravni nadpovprečno stopnjo intimnopartnerskih umorov žensk. Kot relativno varna država, kar se tiče splošne kriminalitete, namreč v zadnjih letih opažajo porast poskusov umorov in dokončanih umorov v intimnopartnerskih zvezah. V letu 2022 jih je bilo 12.
Najnevarnejši trenutek za žrtev je ravno odhod iz nasilja in takrat je potrebno učinkoviteje poskrbeti, da se povzročitelj nasilja žrtvi ne bo približal. Kot sporočaju iz Društva SOS telefon izrek ukrepa prepovedi približevanja ni dovolj, potreben je razmislek o drugih načinih zaščite, morda tudi o elektronskih zapestnicah za nadzor oddaljenosti povzročitelja do žrtve, kot je že praksa v nekaterih evropskih državah.
Ženske, ki živijo v nasilnih intimnopartnerskih zvezah, se zaradi negotove ekonomske situacije, stanovanjske stiske, strahu in drugih kompleksnih vzrokov, še težje odločajo za prijavo nasilja in zanje (včasih smrtno) nevarne odhode iz nasilnih zvez.
V javnosti je še vedno zaznati prelaganje krivde za ostajanje s povzročitelji nasilja na žrtve. Nanje se tudi vali odgovornost za neukrepanje ob nasilju, in to kljub temu, da še vedno ni dovolj učinkovitih načinov zaščite za varne izhode iz nasilja.
