Kljub temu, da vas poznamo in v politiki spremljamo že nekaj časa se našim bralcem najprej predstavite. Kdo je Zdravko Počivalšek?
Najprej sem oče. Potem ljubitelj Kozjanskega in ljubitelj živali, kmetovalec in tudi motorist. Sicer pa bi zase dejal, da sem nekdo, ki si želi, da bo Slovenija uspešna, nekdo, ki je delal v gospodarstvu in nato šel v v politiko.
Kar se dela tiče, pa me najbolj zaznamuje moje prepričanje, da največ štejejo dejanja. V svoji profesionalni karieri sem prevzemal podjetja v težavah in jih uspešno saniral – do sedaj štiri. Številke govorijo, da imam konkretne rezultate tudi pri mojemu skoraj osemletnem udejstvovanju v politiki kot minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vedno podpiram pristop, ki je usmerjen k ciljem in rezultatom.
Ob vznožju Kozjanskega hribovja ste preživljali tudi rano mladost, zato je današnje življenje na stičišču družinskih korenin toliko pristnejše. Vidite velik pomen v zbližanosti s krajani?
Čeprav se zaradi mojega natrpanega urnika vidimo bolj malo, s krajani živimo v velikem sožitju. Dajejo mi občutek varnosti. Vsi vemo vse o vseh in če bi bilo na domačiji, ko me ni doma, karkoli narobe, bi za to zagotovo poskrbeli sosedje.
A vendarle ste gnezdo že mnogo let pred pisanjem karierne zgodbe zapustili v zameno za študij v prestolnici. V Ljubljani ste namreč leta 1981 na Biotehniški fakulteti na oddelku za agronomijo diplomirali z nalogo iz koruze. Kako se spominjate guljenja šolskih klopi?
Poskus s koruzo sem celo izvedel doma. Posadil sem štiri vrste in natančno preučeval, kako gostota setve – torej razmak med zrni – vpliva na bogatost pridelka. To je bilo maja 1980, oktobra isto leto pa sem jo pospravljal in tehtal. V študijskem obdobju sem bil namreč prepričan, da je koruza moje življenje. Zanimalo me ni nič drugega. Zato pa je tudi nastala diplomska naloga »Vpliv gostote setve koruze različne ranozrelosti na pridelek zrnja«. To so bila daleč najlepša leta ter hkrati obdobje prvega odhoda od doma in samostojnega bivanja izven domačega okolja.
In potem ste šli uspešno v gospodarstvo, nato pa še politiko. V politično obdobje ste vstopili na povabilo. Sami tudi poudarjate, da ste v to vstopili naivno. Kako se spominjate začetkov v politiki?
Najprej moram povedati, da sem Miru Cerarju hvaležen, da me je leta 2014 povabil v politiko. Pred tem sem bil na strani tistih, ki so imeli veliko povedati, kaj bi morali politiki narediti in kako bi morali ravnati ministri. Miro je prvi pred mano postavil izziv, da stopim na drugo stran in skušam to, kar sem govoril, uresničiti.
Prva štiri leta sem opravil kot nečlan stranke. Tudi na zadnje volitve sem šel kot nečlan stranke in dobil znotraj tedanjega SMC največ glasov, 100 odstotkov več od povprečja stranke in 40 odstotkov več kot drugi za mano. Delali smo relativno mirno, dokler ni prišlo do padca vlade in začetka epidemije. Takrat so se začeli tudi resni politični napadi, ki niso imeli opraviti ničesar z mojim delom. Lahko vidite tudi, kaj se je dogajalo s stranko. Zato smo morali določene stvari postaviti na novo. Z združitvijo s stranko GAS smo konsolidirali liberalno-gospodarski center slovenske politike, zdaj pa znotraj gibanja Povežimo Slovenijo ponujano nov politični pristop, kjer je iskanje skupnih izhodišč bolj pomembno od iskanja razlik. To je tudi recept, ki bo v Sloveniji dvignil blaginjo za vse.
Sedaj ste gospodarski minister že osem let. Kaj vse je zaznamovalo to obdobje?
Drži, sem v osmem letu ministrovanja. Res je, da je to obdobje zaznamovalo kar nekaj izzivov. Verjetno daleč največji je bila epidemija, saj smo se morali odzivati izjemno hitro. Tu sem ponosen, da smo s protikoronskimi ukrepi uspeli ohraniti večino delovnih mest in dobro kondicijo gospodarstva, zagotovili socialno stabilnost in s tem visoko raven domače potrošnje. S ponosom povem, da smo v desetih protikoronskih paketih pripravili šest milijard pomoči, od tega je šlo 2,3 milijardi evrov v gospodarstvo, in da smo lani imeli 8,1-odstotno rast, letos okoli 5-odstotno, ter da imamo najnižjo stopnjo brezposelnosti. Tako da je bilo pestro, ampak vse te poteze v gospodarstvu so pomembne zato, ker je socialna država možna le, če gospodarstvo deluje. In zato so pomembne te volitve, na katerih se bo odločalo, ali bomo peljali ustvarjalno politiko prihodnosti ali delilno vrsto politike.
Dlje časa ste bili aktivni v gospodarstvu, tako da ste uspeli na lastni koži izkusiti s kakšnimi težavami se soočajo gospodarstveniki. Vam je zaradi tega sedaj lažje ali težje?
Največje rezerve imamo prav v premiku gospodarske miselnosti v politično prakso. Verjetno je tistim, ki prihajamo iz gospodarstva, lažje razumeti, kaj je treba storiti, da dosežemo rezultate, po drugi strani pa nam je težje, saj se v politiki stvari pogosto odvijajo prepočasi. Največja prednost gospodarske logike je ravno v tem, da v podjetju ne iščeš izgovorov, saj bi s tem tvegal propad podjetja, ampak iščeš rezultate. Če bi se več politikov ravnalo po tem principu, bi nam bilo vsem lažje.
Bolj ko se bližajo volitve v Državni zbor, več je znanega, kdo bo kandidiral na posameznih listah. Vi se boste za mesto poslanca potegovali na skupni listi Povežimo Slovenijo. Zakaj odločitev o združitvi?
Bilo je več trenutkov. Mislimo, da je v Sloveniji končno dozorelo spoznanje, da brez gospodarstva ni standarda, ni kulture, ni športa. Po drugi strani pa si ne zatiskamo oči, da ima Slovenija veliko težav. Zato je še kako pomembno, kakšni ljudje bodo izvoljeni v državni zbor. Izbira je jasna: ali taki, ki bodo poglabljali razdeljenost, ali pa taki, ki bodo iskali poti povezovanja. Zato smo s konkretnimi koraki želeli dokazati, da se da spremeniti politično paradigmo. Skupaj s petimi strankami smo se odločili, da prvič ponudimo skupno listo 88 kandidatov. Pri nekaterih točkah imamo različne poglede, a je osnovni dogovor čisto preprost. Vse ključne odločitve bodo sprejete s soglasjem. To je naporno, a izvedljivo. To je tudi logika, po kateri funkcionira demokracija. Prepričan sem, da ravno zaradi tega brez gibanja Povežimo Slovenijo ne bo stabilne vlade.
Zakaj naj bi se volivci odločili dati glas gibanju Povežimo Slovenijo in tudi vam?
Logika gibanja Povežimo Slovenijo je utemeljena na več točkah: za uspešno gospodarstvo, za socialno državo, za zeleno naravo in digitalni prehod, za debirokratizacijo in za razvoj za vse regije. Prepričani smo, da bodo igralci, ki povezujejo liberalno-gospodarsko, zeleno in regionalno okolje, krojili prihodnost v svetu, ko se karte mešajo na novo. Vsaka od strank, ki sestavljajo gibanje, lahko ponudi, da bo vsaka podana rešitev premišljena vsaj iz treh različnih zornih kotov. Če se bomo znali hkrati odgovoriti na vprašanja Kaj je dobro za ljudi? Kaj je dobro za gospodarstvo? In kaj za naravo?, bomo s tem odgovorili tudi na vprašanje, kaj je dobro za Slovenijo. Naša vizija je jasna – delo mora biti cenjeno, ne sme obremenjevati okolja in moramo poskrbeti za tiste, ki se znajdejo v težavah.
S povezovanjem zelo konkretno dokazujemo, da se da razmišljati širše, če so cilji pravilno postavljeni. Jaz se ne skrivam za floskulami, prii meni volivci vedo, kaj dobijo: nekoga, ki raje kot obljublja, dela in zahteva rezultate.
Danes kandidirate v 7. volilni enoti, blizu doma, kamor se vedno radi vračate. Kje vidite prednosti in pomanjkljivosti tega okolja iz katerega prihajate?
Največja prednost so definitivno ljudje, ki živijo v teh krajih. Naši podjetniki so že dokazali, da je življenje v manjših krajih prednost in ne ovira. Če bomo sledili tej logiki, lahko z dobrimi zgledi postavljamo vzore za celo Slovenijo. Izraz pomanjkljivosti pa raje nadomeščam z izrazom priložnosti.
Živimo v času velike razdvojenosti v politiki, kar se nato prenaša tudi na državljane. Kako preseči te delitve?
Politiki moramo biti vzor. Moramo iskati stvari, ki združujejo in ne tistih, ki nas delijo. Verjamem, da ljudje v resnici niso razdeljeni do te mere, da ne bi znali delati skupaj. Je pa treba to politično logiko bolestne razdeljenosti čim prej obrniti, drugače se nam slabo piše. Nekje drugje sem že dejal, če je normalno stanje, da ne sodeluješ s polovico države, s polovico poslancev v DZ, potem si vrnitve v tako “normalno” stanje niti približno ne želim. Pričakujem, da bomo v bodoče le prišli do tega, da se bomo pogovarjali in sodelovali.
Z Povežimo Slovenijo vsakodnevno dokazujemo, da se da tudi drugače. Najpomembnejše pri naši zgodbi je, da mi ne samo govorimo o povezovanju, ampak ga tudi izvajamo, in ne samo govorimo o preseganju razlik, ampak to tudi dokazujemo v praksi. Ob močni sredini, pa je tudi prostora za ekstreme v politiki manj. Zato sem prepričan, da bodo ljudje ta dejanja prepoznali in nas vidim v prihodnje kot center nove vlade.
24. april je pomemben dan za Slovenijo in volivci se lahko takrat odločijo, da bodo od svojih politikov zahtevali povezovanje in sodelovanje.
naročnik objave: stranka Konkretno
