Komisija Republike Slovenije za medicinsko etiko je še pred tem sporočila, da podpira vse ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa, ki so zakoniti, po svojem namenu preventivni in javnozdravstveno etično utemeljeni, med katerimi, poleg pogoja PCT in osnovnih higienskih ukrepov, kot najučinkovitejše izpostavljajo cepljenje. Zapisali so, da so ukrepi povsod enaki, v različnih okoljih pa se v stroki in družbi razlikujejo le v njihovi intenzivnosti in v odzivih javnosti. “Mednje spada tudi cepljenje in v številnih okoljih, kjer stanje epidemije to zahteva, uvajajo njegovo obveznost. V Sloveniji ceno nizke precepljenosti vsak dan plačujejo za covidom-19 oboleli, hospitalizirani, intenzivno zdravljeni in umrli bolniki, med katerimi je največ necepljenih.” V komisiji se zato pridružujejo pozivom zdravstvenih ustanov in združenj, da se razmisli o obveznosti cepljenja skupin, ki so po dosedanjih epidemijskih izkušnjah najbolj izpostavljene hujšim oblikam bolezni, in vseh, ki se vsakodnevno poklicno srečujejo s skupinami ljudi.
Opozarjajo tudi, da je za resne neželene posledice cepljenja država dolžna sprejeti pravila za urejanje odškodninskih postopkov. “V primeru novih epidemičnih variant virusa pa bi – glede na strokovno presojo in učinkovitost cepiv – veljalo razmisliti tudi o splošnem obveznem cepljenju,” so zapisali.
Komisija je sicer odgovorne zdravstvenike znova opozorila na potrebo po strokovni enotnosti v oblikovanju preventivnih ukrepanj. “Neenotnost stroke podpira proticepilsko razpoloženje v naši družbi, ki jo v epidemijskem stresu obremenjuje še družbena razdvojenost v sprejemanju in izpolnjevanju potrebnih in strokovno utemeljenih preventivnih ukrepanj.”
Kot je v včerajšnjih Odmevih povedala infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar, naj svetovalna skupina zaenkrat ne bi predlagala zaostrovanja ukrepov, saj se število hospitaliziranih zaenkrat še vedno zmanjšuje. Se bo pa s skorajšnjo prevlado različice omikron skrajšala zahtevana karantena po rizičnem stiku z okuženo osebo, in sicer z deset na pet dni. Kot je dejala Logarjeva predlog temelji na tem, da je inkubacijska doba pri različici omikron krajša (večina ljudi zboli v prvih treh dneh). Če bo torej oseba po petih dneh opravila testiranje, se bo lahko ob negativnem izvidu vrnila v normalno življenje. NIJZ skrajšanja karantene sicer zaenkrat ne podpira, saj da je trenutno še vedno zelo prisotna tudi različica delta.
Verjetnost za hospitalizacijo naj bi bila sicer pri okužbi z različico omikron za dve tretjini manjša kot pri delti. Razlog naj bi kazale dosedanje študije, ki nakazujejo, da se omikron, v primerjavi z ostalimi različicami, veliko hitreje in bolje razmnožuje v zgornjih dihalih, veliko slabše pa v pljučnem tkivu. Kljub manjši možnosti hospitalizacije pa strokovnjake skrbi predvsem sposobnost izjemno hitrega širjenja, kar bi pri veliki masi okuženih znova hitro preobremenilo bolnišnice. Poleg tega se omikron lažje izogiba imunski zaščiti prebolevnikov in cepljenih, čeprav podatki kažejo, da cepljenje tudi pri tej različici znatno zmanjša možnosti za hujši potek bolezni, predvsem pri tistih, ki so prejeli poživitveni odmerek. Prebolevniki z drugimi različicami naj bi pri omikronu zbolevali petkrat hitreje, naj pa bi kombinacija prebolevnost/cepljenje tudi pri tej različici prinesla veliko večjo zaščito. V slovenskih bolnišnicah je sicer po podatkih Covid-19 Sledilnika med vsemi hospitaliziranimi covidnimi bolniki preko 85 % necepljenih.
Število okužb narašča sedmi zaporedni dan
Včeraj je bilo opravljenih skupaj 106.962 testov (PCR + HAT) na virus SARS-CoV-2. Izvidi PCR testov so potrdili skupno 3.393 okužb, kar je 86,5 % več kot teden prej, ko je bilo potrjeno okužena 1.819 oseba. To je deveti zaporedni dan rasti števila okužb in največ potrjeno okuženih po 22. novembru lani, ko je bilo potrjenih 3.400 okužb.
Opravljenih je bilo 99.477 hitrih antigenskih testov (HAGT) in 7.485 molekularnih PCR testov, ki so potrdili 3.393 okužb z deležem pozitivnih izvidov 45,3 %.
7-dnevno povprečno število potrjeno okuženih 1.747 (včeraj 1.526) okuženih oseb. 14-dnevna pojavnost na 100 tisoč prebivalcev je 953 (včeraj 868).
Število aktivno okuženih prebivalcev Slovenije je 20.225 (včeraj 18.386).
Hospitaliziranih je 531 covidnih bolnikov oz. 17 manj kot dan prej. Od vseh jih trenutno 162 potrebuje intenzivno covid nego oz. 11 manj dan prej. Sprejeli so jih 48 obolelih, odpustili pa 57 prebolevnikov. Najmlajši hospitalizirani covidni bolnik na navadnem oddelku je star 27 let, najmlajši hospitalizirani bolnik na covid intenzivi pa je star 28 let. Včeraj je umrlo 8 bolnikov s covidom-19. Od začetka epidemije je skupaj umrlo 5.623 bolnikov s covidom-19.
Epidemiološko stanje na Celjskem
Na Celjskem oz. savinjski regiji je bilo včeraj potrjenih 483 okužb, kar je največ po 22. novembru s 503 okužbami (prejšnji teden 189). Največ okužb je bilo potrjenih v občini Celje 91, sledijo Velenje 55, Žalec 49, Šentjur 41, Ljubno 33, Polzela 19, Prebold 18, Vojnik 18, Braslovče 17, Šmarje pri Jelšah 15, Slovenske Konjice 14, Gornji Grad 10, Solčava 10, Zreče 10, Nazarje 9, Šoštanj 9, Laško 8, Štore 8, Tabor 8, Vransko 8, Mozirje 7, Kozje 4, Luče 4, Podčetrtek 4, Rogaška Slatina 4, Šmartno ob Paki 4, Vitanje 3, Rečica ob Savinji 2, Dobrna 1.
7-dnevno povprečno število okuženih v savinjski regiji je 207,9 (včeraj 165,9).
V posavski regiji (včeraj 141 potrjenih okužb), kamor spada edina občina Kozjanskega in Obsotelja Bistrica ob Sotli (včeraj brez okužb), je 7-dnevno povprečno število okuženih oseb 55,6 (včeraj 54,7).
V Splošni bolnišnici Celje se zdravi 36 bolnikov s hudim potekom covida-19 (včeraj 33). 12 covidnih bolnikov potrebuje intenzivno covid nego (včeraj 15), sprejeli so 6 covidnih bolnikov, odpustili so 2 prebolevnika, v SB Celje je umrl 1 bolnik s covidom-19.
Precepljenost
Po podatkih NIJZ-a je bilo do sedaj s prvim odmerkom cepljenih 1.250.665 oseb. To je 59 % vseh prebivalcev Slovenije, cepljene je 70 % vse odrasle populacije. Z vsemi odmerki pa 1.191.057 oz. 56 % vseh prebivalcev (67 % vse odrasle populacije).
Podatke o tem, koliko potrjeno okuženih in hospitaliziranih v Sloveniji je polno cepljenih proti covidu-19, najdete tukaj.
Kakšna je trenutna precepljenost po regijah, občinah ter na nacionalni ravni, kakor tudi ostale informacije o cepljenju, najdete tukaj.
Urnik cepljenj za nenaročene, ki jih redno izvaja ZD Šmarje pri Jelšah najdete TUKAJ – klik, urnik za ZD Šentjur najdete TUKAJ – klik, urnik za ZD Celje pa najdete TUKAJ – klik.
V Šmarju pri Jelšah se odpira dodatna lokacija sobotnega testiranja. Brezplačno hitro testiranje na covid-19 lahko opravite tudi pri Mercatorjevem centru na Obrtniški ulici 11, Šmarje pri Jelšah: od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.00 ob sobotah (od 8. januarja 2022 naprej) od 8.00 do 12.00. Ob sobotah od 8.00 do 15.00 in ob nedeljah od 8.00 do 12.00 testirajo pri Mercatorju Jelka v Ratanski vasi, Rogaška Slatina.
V ZP Podčetrtek izvajajo brezplačno hitro testiranje, in sicer ob ponedeljek od 10. do 11. ure in ob četrtkih od 14. do 14.45 ure.
Seznam vseh cepilnih enot po Sloveniji najdete tukaj. Cepilno mesto je od 2. avgusta 2021 tudi v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Celje. Več tukaj. Seznam vseh cepilnih enot po Sloveniji najdete tukaj.
Več informacij o cepljenju proti covidu-19 najdete tukaj. Kdaj in kje po lokacijah po Sloveniji se nahajajo mobilne cepilne enote najdete tukaj.
B.S.
