Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Lani na Celjskem najmanj samomorov v zadnjih osmih letih


V letu 2020 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo najmanj ljudi v zadnjih osmih letih. Tudi na ravni države samomorilni količnik pada.

Kakšna je samomorilnost v Savinjski regiji?

V letu 2020 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 48 oseb. Število umrlih je bilo v letu 2020 najnižje v zadnjih osmih letih.

V obdobju od 2013 do 2020 je zaradi samomora v regiji umrlo 509 oseb, med njimi 420 moških in 89 žensk.  Moški umirajo zaradi samomora od 4 do 5-krat pogosteje kot ženske. Stopnja samomora, to je število samomorov na 100.000 prebivalcev, se je v obdobju od 2013 do 2020 znižala.

V letu 2020 je bila najnižja in je znašala 18,6/100.000 prebivalcev. Stopnja samomora s starostjo narašča in je najvišja med osebami po 65 letu starosti. V vseh prikazanih letih je bil količnik samomora v Savinjski regiji višji od slovenskega povprečja. Kljub upadu količnika v zadnjih treh desetletjih Savinjska regija še vedno spada med regije, ki so s samomorom najbolj ogrožene.

Število oseb, umrlih zaradi samomora v Savinjski regiji od leta 2013 do 2020:

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2013-2019
67 62 66 63 75 75 53 48 509
Stopnja samomora – število samomorov na 100.000 prebivalcev v Savinjski regiji v obdobju 2013 do 2020
Kakšna je samomorilna statistika na ravni države?

Zaradi samomora vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. Leta 2020 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 17,57 (27,98 za moške in 7,08 za ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami samomora v letu 2020 umrlo 369 oseb (295 moških in 74 žensk).

Samomorilni količnik je bil v letu 2020 nekoliko nižji v primerjavi z letom 2019. Samomorilni količnik v letu 2020 ostaja pod dolgoletnim povprečjem, trend upadanja iz zadnjih nekaj let pa se vzdržuje. Podoben trend, upad ali stagnacijo samomorilnega količnika, so v letu 2020, torej prvem letu, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, opazili tudi drugod po svetu. Čeprav so začetni podatki vzpodbudni, je treba poudariti da pandemija še vztraja, s tem pa tudi negotovosti, ki so povezane z dolgoročnimi vplivi pandemije na samomorilni količnik.

NIJZ Celje zelo dejaven pri preprečevanju samomorov

Na območni enoti Celje NIJZ se v preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja intenzivno usmerjajo že vse od leta 2000. Uspeli so razviti ali prenesti v regijo različne programe v podporo ljudem v stiski. Med drugim so vzpostavili mladinski preventivni program To sem jaz s spletno svetovalnico, v kateri mladim v stiski svetujejo strokovnjaki že vse od leta 2001. Ustanovili so svetovalnico Posvet Tu smo zate v Celju, namenjeno odraslim v psihični stiski, ki deluje od leta 2010 in je del mreže svetovalnic Posvet. V celjski svetovalnici Tu smo zate bodo jeseni pričeli tudi s svetovanjem mladostnikom, starim od 14 do 18 let, za odrasle pa bodo odprli še eno svetovalnico v  Zgornji Savinjski dolini.

V Savinjski regiji so v letih 2019 in 2021 začeli delovati tudi centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter centri za duševno zdravje odraslih v zdravstvenih domovih Celje in Velenje. Omenjeni centri so del mreže 25 centrov za duševno zdravje, ki jih v Sloveniji ustanavljajo v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje. V podporo osebam, pri katerih je že diagnosticirana depresija ali anksioznost, ali tistim, ki se soočajo s stresom, so na voljo tudi psihoedukativne delavnice v vseh zdravstvenih domovih v Savinjski regiji in v vseh ostalih slovenskih regijah.

Poiščimo brezplačno strokovno pomoč. Celjska Svetovalnica Posvet – Tu smo zate deluje pod okriljem nacionalne mreže svetovalnic Centra za psihološko svetovanje Posvet Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Odrasli posamezniki, pari in družine se lahko naročijo na svetovanje v svetovalnicah v Celju ali Laškem po telefonu 031 778 772 vsak delovni dan ali e-pošti [email protected].

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo (112) ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij

B.S., vir: NIJZ Celje