CZZŠ: Ob dnevu Civilne zaščite podelili priznanja najzaslužnejšim v letu 2021

1. marca v Sloveniji obeležujemo dan Civilne zaščite, praznik vseh, ki v Republiki Sloveniji skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter, ki ob razmerah, ko nas ogrožajo naravne in druge nesreče poskrbijo za učinkovito ukrepanje, varujejo človeška življenja, skrbijo za naše premoženje in preprečujejo usodne posledice za okolje.

Dan Civilne zaščite, ki smo ga v Sloveniji uveljavili takoj po osamosvojitvi leta 1992, je dan posvečen vsem poklicnim in prostovoljnim reševalcem, pripadnikom Civilne zaščite, pa tudi ostalim strukturam (policistom in vojakom), ki vlagajo napore in prizadevanja pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. Torej vsem, ki sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 

“Zavedamo se, da vaš oz. naš vsakdanjik ni praznik. Dejstvo je, da naravne in druge nesreče pomenijo precejšnjo grožnjo naši varnosti. Kljub obsežni preventivi jih je vsako leto veliko. Narava je še vedno, ne glede na vse civilizacijske dosežke, zelo nepredvidljiva. Vedno znova nam pokaže, kako ranljivi smo. Res pa je tudi, da se v njihovo reševanje in ukrepanje vsako leto vključuje tudi vse več reševalcev in reševalk različnih znanj.

Obdobje od lanskega praznika do danes je v Zahodnoštajerski regiji žal zaznamovalo nezadržno širjene in spopadanje z boleznijo covid-19 ter več naravnih in drugih nesreč. Regija s svojimi 33 občinami spada že glede na geografske, podnebne in hidrološke med poplavno zelo ogrožene regije. Skoraj tretjina lokalnih skupnosti je namreč ocenjena z najvišjo stopnjo ogroženosti. V lanskem letu so poleg epidemije bile v regiji tudi neurja s poplavami, vetrom in točo z ocenjeno škodo 9.510.0245,00 EUR. Konec leta pa še potres, ki sicer ni presegel V. stopnje po EMS je pa povzročil škodo v 26 občinah regije, predvsem na kulturnih in sakralnih objektih ter stanovanjskih objektih starejše gradnje,” je ob prazniku dejal poveljnik CZ Zahodna Štajerska Janez Melanšek.

Leto 2020 zaznamovala epidemija covida-19

Lansko leto je delo CZ zaznamovala predvsem epidemija covid-19. Tudi za CZ Zahodna Štajerska, ki je usklajevala ukrepe in naloge v 33 občinah.

V času prvega vala, od 18. marca do 30. maja 2020, je v CZ ZŠ pri izvajanju ukrepov in nalog aktivno sodelovalo 24.435 pripadnikov sil ZRP, tako na regijskem kot na občinskem nivoju, povprečno dnevno 309. V delo so bili vključeni člani regijskega in občinskih štabov CZ, regijskih in občinskih služb in enot CZ, pripadniki poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot, župani in županje s sodelavci, pripadniki humanitarnih organizacij, delavci javnih služb, inšpektorji Izpostave RS VNDN, delavci FURS, mobilne enote Izpostave Celje.

V času razglašene epidemije so izvedli 27 razdelitev različne osebne in druge varovalne opreme. Skupaj so občinam, šolstvu, VVZ, organizacijam s področja sociale, kulture, zdravstva in gasilstva razdelili skoraj milijon kosov različne varovalne opreme. Samo za potrebe Gasilskih enot širšega regijskega pomena (GEŠP), ki so v času epidemije izvajali razkuževanje in dezinfekcijo je bilo razdeljeno več kot 5.100 kosov različne osebne in druge varovalne opreme. Za potrebe nastanitve in organiziranja dela zdravstvenega osebja v SB Celje, ZP Bistrica ob Sotli, DSO Šmarje pri Jelšah, Štore, Polzela in Gornji Grad ter zagotovitve ustrezne nastanitve v Hotelu Paka v Velenju je bilo iz Regijskega logističnega centra Celje izdano 508 kosov različne opreme iz državnih in regijskih blagovnih rezerv. Iz DLC so bili v SB Celje (4), SB Topolšica (3), DSO Sv. Rafael Vransko (1), ZD Šmarje pri Jelšah (2) in DSO Šmarje pri Jelšah (2), za namestitev zdravstvenega osebja oz. izvedbo karantene ter jemanja brisov, dostavljeni bivalni kontejnerji CZ, skupaj 12 kontejnerjev CZ.

V drugem valu epidemije od 19. oktobra 2020 naprej do danes je bilo v občinah aktivnih 23.879 pripadnikov sli ZRP v regiji oziroma povprečno 187 na dan. V drugem valu so bolnišnicam, zdravstvenim ustanovam ter domovom za oskrbo starejših namestili dodatno 27 zabojnikov, izvedli 63 razkuževanj prostorov ter izvajal logistično pomoč občinam, zdravstvu  in domovom za oskrbo starejših.

Ne samo epidemija, prizanesle niso niti druge naravne nesreče

Ne samo epidemija, v februarju, juniju, juliju in avgustu so skoraj vse občine regije prizadeli še vetrolom, neurja, poplave, toča. Tudi s požari ni bilo prizaneseno, bilo jih je 430 in to 202 na objektih, 172 v naravi in 56 na prometnih sredstvih. Sile za zaščito, reševanje in pomoč so posredovale tudi 235 krat v cestnem in 5 krat v železniškem prometu. Regijski center je skupaj obdelal 85.531 klicev na številko 112 (53.158 sprejetih in 32.373 oddanih). Sile za zaščito in reševanje pa so v 2020 letu izvedle 3.087 intervencij.

Vse te številke kažejo na razsežnosti nesreč in potrjujejo veliko angažiranost vseh, pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč. Sile za zaščito, reševanje in pomoč v Zahodnoštajerski regiji, v kateri je preko 4.000 prostovoljnih, 240 poklicnih in 3.000 dolžnostnih pripadnikov CZ, so se  učinkovito spopadle pri  ukrepanju, reševanju in pomoči v vseh naravnih in drugih nesrečah. S svojim delom so najboljši dokaz temeljne človeške solidarnosti, vrline, ki je pripravljena vedno priskočiti na pomoč.

Priznanja za najzaslužnejše v preteklem obdobju

Ob prazniku so v CZ Zahodna Štajerska podelili tudi priznanja najzaslužnejšim v preteklem obdobju. Priznanja so prejeli:

Priznanja ob jubilejih delovanja prostovoljnih gasilskih društev:

Priznanja letos, zaradi epidemije covida-19, ne bodo podeljena na tradicionalni prireditvi ob dnevu CZ.

Melanšek: Bistvo sistema so ljudje, prostovoljci, pripadniki…, ki sočloveku pomagajo

“V Republiki Sloveniji imamo sodoben in učinkovit sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ta sistem vložiti  veliko znanja, tako teoretičnega kot praktičnega, izobraževanj in usposabljanj. Ponosni smo lahko nanj. Ob tem pa se je treba zavedati, da je treba zanj skrbeti in ga stalno nadgrajevati.

Bistvo sistema pa so ljudje, prostovoljci, pripadniki…, ki sočloveku pomagajo, da ob ujmah in drugih nesrečah bistveno lažje preživijo najtežje trenutke, ki si prizadevajo, da iz nesreč izidemo s čim manj posledicami in čim manjšo škodo na premoženju. Vse pa odlikujejo velike človeške lastnosti: prostovoljstvo, solidarnost in ljubezen do bližnjega. Zaradi tega in zaradi visoke strokovne usposobljenosti se zato vsi počutimo varne. To je izjemna dobrina za našo skupnost.

Malo je besed, ki bi imele toliko pomenov, kot nesreča. Nesreče, še posebej množične naravne in druge nesreče, prinašajo motnjo v naše življenje, prinašajo nemoč, škodo, trpljenje, bolečino…  Prinašajo nam pa tudi zavedanje o tem, da ostajajo v prihodnje sopotnik našega časa ne glede na tehnološki ali informacijski razvoj. Občasni prvinski odzivi narave, ki nas s svojo silovitostjo, hitrostjo, obsegom prisili v reševanje življenj in premoženja, nas opozarjajo, da moramo biti vsi, od posameznika pa do celotne družbe na to dobro pripravljeni.

Ponosni, na široko razvejano organizacijo poklicnih, dolžnostnih zlasti pa prostovoljnih reševalnih služb in operativnih sil, ki jih po potrebi okrepijo policisti in slovenski vojaki. Zadovoljni, da se večina ljudi zaveda nevarnosti, se zna na njih pripraviti in pravilno ukrepati.

Visoka stopnja povezanosti in usklajenosti poklicnih in prostovoljnih reševalnih služb ter Civilne zaščite, skupno s policijo in vojsko, v enotno delujoč sistem, je pomembna odlika in prednost, ki se vsak dan znova potrjuje v realnih razmerah, v času in v prostoru.

Tako posamezniki kot družba vas in vašo pomoč vse prepogosto jemljemo kot samoumevno in velikokrat ne pomislimo na to, koliko znanja in vašega truda in časa je potrebnega, da ste pripravljeni in ob nesrečah rešujete življenja ali zavarujete premoženje. Zato je prav, da ob dneh kot je današnji, opozorimo na plemenito in obenem izjemno odgovorno poslanstvo, ki ga uresničujete prav vi v različnih in številnih reševalnih službah, “ je med drugim z besedami zahvale ob prazničnem dnevu dejal Melanšek.