Nekdanja znana romarska gostilna »Gorski dom« pod Svetimi gorami v občini Bistrica ob Sotli je danes sedež podjetja R Mercuri, ki je s spretnim poslovnim manevrom v hude finančne težave spravilo občino Izola, saj mu mora ta, po sodbi višjega sodišča, izplačati 1,9 milijona evrov odškodnine in zamudnih obresti.
Posle podjetja, katerega direktor je sin pokojnega gostilničarja, Andrej Rautner, prokuristka pa Tadeja Hočevar, je pod drobnogled vzela tudi novinarska trojka spletnega portala Siol.net. V članku z naslovom “Za napadom na proračun Izole so ljudje iz kroga Janeza Zemljariča” namigujejo na povezave R Mercurija in njegovega direktorja s krogom nekdanjega načelnika Službe državne varnosti Janeza Zemljariča, ki si je pred leti prav na območju Izole obetal velikega posla gradnje nove marine, elitnih hotelov in apartmajev.
Kot smo že poročali, se je spor med izolsko Občino in podjetjem R Mercuri d.o.o. vnel potem, ko je podjetje R Mercuri za nekaj manj kot 250.000 evrov kupilo zemljišče s halo v bližini ladjedelnice in ga, ker občina na tem zemljišču ne dovoli novih gradenj in ni sprejela novega prostorskega akta, prodalo “zgolj” za 1,9 milijona evrov.
Na podlagi predpogodbe, ki jo je R Mercuri sklenila z hrvaško družbo Lucidus, bi naj namreč za zemljišče dobili dobre 3 milijone evrov, s pogojem, da Občina Izola odpravi odlok o prepovedi gradnje na zemljišču. Ker tega ni storila, je R Mercuriju postel propadel in zaradi izgubljene poslovne priložnosti so razliko, z obrestmi vred (2,1 milijona evrov) uspeli od izolske občine iztožiti.
To isto zemljišče pa naj bi bilo, informacijah novinarjev Siola, ključnega pomena tudi za takrat načrtovani 300 milijonski projekt Janeza Zemljariča – gradnje nove marine, elitnih hotelov in apartmajev. “Po informacijah naših virov sta Rautner in Zemljarič oziroma njegov krog že vrsto let v dokaj tesnih stikih,” lahko beremo na Siol.net.
Siol.net: Je zemljišče res želel kupiti solastnik Hajduka?
In prav na točki resnega namena hrvaške družbe Lucidus, da kupi zemljišče po ceni iz predpogodbe, so raziskovalni novinarji Siola v zgodbo podvomili: “Tu pridemo do ključnega vprašanja: ali je podjetje R Mercuri zemljišče, ki je bilo del visokoletečih načrtov domačih gradbincev, res želelo že leta 2007 prodati, a mu to ni uspelo, zaradi česar je danes upravičeno do milijonske odškodnine?”
V svojem članku izpostavljajo, da je bilo podjetje Lucidus, ki ga lastniško obvladuje eden največjih hrvaških hotelirjev in delničar Hajduka Jako Andabak, v tistem času v precejšnjih težavah. Ustvarjalo je izgube, njegov novi lastnik Andabak pa je Lucidusove naložbe reševal z vplačili svežega kapitala. Podjetje prav tako . v javnih načrtih ni omenjalo širitve v Slovenijo in ni objavilo novice o podpisu predpogodbe za zemljišče v Izoli, čeprav so tedaj delnice Lucidusa še kotirale na zagrebški borzi. Obenem tako Siol, je moramo podjetje, ki je na sodišču trdilo, da bodo na območju gradili hotel in marino, vedeti, da to v letu dni in brez nakupa ostalih zemljišč zagotovo ne bo mogoče:
A višje sodišče je dalo prav podjetju R Mercuri in ne občini Izola, kar so v nedavnem javnem pismu še enkrat opozorili tudi v R Mercuri: Zapisali so, da je plačilna obveznost občine nastala izključno na podlagi njene odškodninske odgovornosti zaradi najmanj 18 let trajajočega nezakonitega ravnanja občine, ker je ta samovoljno vztrajala pri uporabi leta 2000 sprejetega začasnega, štiriletnega prostorskega ukrepa prepovedi gradnje in drugih posegov, kljub temu, da najkasneje od avgusta 2005 za izvajanje te prepovedi ni imela več nikakršne veljavne pravne podlage, kar je potrdilo tudi pravno mnenje, ki so ga pridobili na ljubljanski pravni fakulteti.
Občina Izola je upala, da bodo ugodili njihovemu zahtevku za odlog odplačila, a je podjetje na piransko okrajno sodišče poslalo predlog za izvršbo, s čimer so občini najprej zablokirali račun, pred dnevi pa je Občina vendarle uspela doseči deblokiranje računov ter 40-dnevni odlog izvršbe.
So R Mercuri preiskovali hrvaški organi?
Siol.net pa omenja še eno zanimivo podrobnost. Na R Mercuri naj bi namreč med preiskavo hudodelske združbe, ki je v državi utajevala davke pri preprodaji avtomobilov visokega cenovnega razreda, naletela tudi na ime podjetja iz Bistrice ob Sotli, pri čemer medij poudarja, da njegova vloga v poslih ni povsem jasna.
Zapišejo pa še, da je njegov direktor, Andrej Rautner “slovenski poslovnež z dobrimi zvezami v “starih” gradbenih, političnih in obveščevalnih krogih v državah nekdanje Jugoslavije.” Poudarjajo še njegovo (bivše?) svaštvo z enim od akterjev orožarskih afer iz obdobja osamosvajanja Slovenije, Nicholasom Omanom.
Kdo so ti ljudje?
Kot smo že poročali, je podjetje R Mercuri ustanovil nemški AR Force GmbH. Direktor je Andrej Rautner in prokuristka Tadeja Hočevar. Podjetje je brez zaposlenih, ukvarja se z nespecializiranim posredništvom pri prodaji raznovrstnih izdelkov. Na istem naslovu v Zagaju v Bistrici ob Sotli poslujeta še podjetji ARCORE, investicijsko posredovanje in posredništvo d.o.o. ter podjetje AR Plane d.o.o., korporacijsko upravljanje in pravna pisarna d.o.o., ki je del družbe, ki jo naj bi Rautner po navedbah nekaterih medijev obvladoval preko družb v Zagrebu in Gibraltarju.
Nekdaj je v objektu v Zagaju pod romarskim središčem Svete gore, kjer domuje podjetje, delovala znana romarska gostilna »Gorski dom«. Andrej Rautner je sin gostilničarja, svoj čas predsednika takratne lokalne skupnosti Bistrica ob Sotli Franca Rautnerja. Po smrti staršev so se Rautnerjevi odločili prenehati z gostilniškim poslom ter se podali v druge poslovne vode.
Se pa je ime Andreja Rautnerja tudi kdaj prej že omenjalo v “zanimivih” poslih. Na koncu tisočletja je denimo skupaj s poslovnežem Nicolasom Omanom in še četverico drugih, med njimi je bila tudi njegova sestra in tedanja spremljevalka Omana Mateja Rautner, sedel na zatožno klop zaradi suma pranja denarja in davčne utaje. Sojenje so zaradi umika Omana v Avstralijo nekajkrat prestavili, na koncu pa naj bi obtožnica zastarala, vmes pa so Omana na sodišču v Melbournu obsodili na 6 let zapora zaradi pedofilije.
Veliko vprašanj je v medijih zbudil tudi posel, s katerim je podjetje AR Plane od mariborskega gradbenega podjetja v stečaju MTB kupilo petino deleža v propadlem Zadar Projektu, nato pa še nakup 27-odstotnega deleža enega največjih naših gradbincev Begrada, ki so ga kupili iz stečajne mase SCT, kljub temu, da so v upniškem odboru imeli takrat za prodajo na mizi ponudbe z višjo ceno.
Vsi ti posli nakazujejo na poslovno spretnost Rautnerjevih in na poznanstva v pomembnih krogih, zato dejstvo, da so v primeru “Izola” ob pravem času na pravem mestu počeli prave stvari za lep dohodek, ni pretirano presenetljivo.
E. Š., R. Č.
