Mesec oktober je že vrsto let posvečen hrani, saj 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja predvsem problem lakote in dostopnost do hrane, kar vodi do neenakosti v zdravem prehranjevanju.
Ta nastaja tudi v Sloveniji. Vzrok so socio-ekonomske razlike, izobrazbena struktura in razvojna depriviligiranost posameznih okolij. Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje tako kažejo, da se vzhodni del Slovenije prehranjuje bistveno manj zdravo, kot zahodni.
Rezultati za Celjsko regijo so vzpodbudni pri sladkih pijačah, ki jih v primerjavi z ostalimi regijami zaužijemo malo. Po drugi strani pa manj posegamo po priporočeni sveži zelenjavi in sadju, kar nas uvršča na drugo mesto med regijami, ki se najbolj nezdravo prehranjujejo.
Najnovejši podatki so pokazali nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja. Povečuje se delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače.
V povprečju se še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo, kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Kaže se, da se posebej nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši. Slednji izbirajo pretežno manj kakovostna živila in se še posebej nezdravo prehranjujejo. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.
In kakšni so podatki za Celjsko regijo?
Podatki za Celjsko regijo so na določenih področjih zelo vzpodbudni, spet drugje pa so naše prehranske navade še vedno skrb vzbujajoče. Tako smo po količini zaužitih sladkih pijačah med regijami, ki jih uživajo najmanj. Po drugi strani pa manj posegamo po priporočeni sveži zelenjavi in sadju. V povprečju nas to še vedno uvršča na drugo mesto med regijami, ki se najbolj nezdravo prehranjujejo.
Pogostost splošnega nezdravega prehranjevanja1 v zdravstveni regiji Celje znaša 54,5 %, kar je za 4,1 odstotne točke več kot je slovensko povprečje (50,4 %).
Prehranske značilnosti naše regije so naslednje:
- Priporočena rastlinska olja v gospodinjstvu dnevno uporablja nekoliko manj kot polovica (43,6 %) prebivalcev regije, kar je za 4,6 odstotne točke več, kot je slovensko povprečje (39,0 %);
- Malo manj kot polovica (46,5 %) prebivalcev regije uživa polnomastne mlečne izdelke, kar je pod slovenskim povprečjem;
- Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede pogostosti pitja sladkih pijač, ki jih tedensko ali pogosteje uživa 26,6 % prebivalcev.
- Dnevno uživanje svežega sadja in zelenjave je v tej regiji precej pod slovenskim povprečjem. Vsak dan sveže sadje uživa malo več kot polovica prebivalcev (52,8 %), surovo zelenjavo pa le 40,6 prebivalcev te regije ;
- Prebivalci neradi posegajo po ribah, saj jih tedensko ali pogosteje uživa četrtina (25,7 %), kar je za 3,5 odstotne točke pod slovenskim povprečjem;
- Že pripravljeno hrano si vedno dosoli malo več kot polovica (53,9 %) prebivalcev regije, kar je za 3,2 odstotne točke več kot je slovensko povprečje.
Glede spremljanih prehranskih navad celjska regija najmanj odstopa od slovenskega povprečja. Zanimivo je, da v naši regiji vsakodnevno večerja najmanj prebivalcev med regijam (58,3 %). Prav tako le 37,8 % prebivalcev uživa sladkarije enkrat na teden ali pogosteje, kar je najmanj od vseh regij. Kar desetina prebivalcev (10,1 %) uživa jajca kot samostojno jed 4-6 krat na teden ali pogosteje, kar je največ med vsemi regijami.
Infografika za celotno Slovenijo:
