V Šentjurju sklicana izredna seja zaradi nejasnosti okoli onesnaženja tal

1. 3. 2018 19:09

V luči sprejemanja zakona o sanaciji Celjske kotline, ki je pravzaprav po spletu naključij preživel prvo obravnavo v Državnem zboru, čeprav mu je prej Vlada nasprotovala, so se zdaj začela lomiti kopja v Šentjurju.

Občinski odbor Slovenske demokratske stranke je ob podpori odborov Stranke modernega centra in Nove Slovenije vložil zahtevo za sklic izredne seje šentjurskega občinskega sveta.

Poslanka SDS iz šentjurskega okraja, Jelka Godec, ki je zakonu sicer nasprotovala, je v zadnjih tednih opozarjala na dejstvo, da v zakonsko besedilo ni bila vključena šentjurska lokalna skupnost, čeprav je okolje z deponijo sadre Za travnikom na tromeji občin Celje, Štore in Šentjur degradirano tudi na območju Proseniškega. Z drugo šentjursko poslanko, Anito Koleša, ki je članica največje vladne stranke, sta si izmenjali nekaj puščic. Koleša, ki je zakon podprla, je o neomembi občine Šentjur zapisala, da “Potrebujemo uradne, dokazljive podatke, takšne, ki so bili osnova za pripravo vloženemu zakonu.” 

Ravno to željo pri zahtevi za izredno sejo sedaj izkazuje OO SDS Šentjur s prvopodpisanim občinskim svetnikom Jožetom Koržetom, in sicer da Občina Šentjur čimprej pristopi k ugotavljanju posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Šentjurja. Obenem pri SDS še opozarjajo, da v Šentjurju v preteklosti za tovrstno ugotavljanje stanja okolja ni bilo posluha, prav tako pa pravijo, da je bila občina pred leti soustanoviteljica Inštituta za okolje in prostor iz Celja. V svojih dopisih so zapisali tudi, da je isti inštitut med leti 2010 in 2012 izvajal okoljsko študijo v Celju in Štorah, kar je bila strokovna podlaga za sedanji zakon, na šentjurski strani pa naj ne bi bilo interesa.

Kot kaže bo predvolilna vročica vendarle prinesla nekaj dobrega, saj je po dostopnih podatkih stanje tal v šentjurski občini uradno izmerjeno samo v Gorici pri Slivnici in v bližini Planine. Zanimivo dejstvo je, da je bila v prvem primeru denimo vrednost kadmija celo nad mejno vrednostjo! Glede na to in ostale meritve v okolici bi to lahko pomenilo, da so povišane vrednosti prisotne v pretežnem delu osrednjega dela občine …

Cinkarniška deponija na Blagovni (foto: bR)Pred leti je na onesnaženje relativno neuspešno opozarjala sedaj že preminula Marta Slakan, ki je živela v bližini deponije Za travnikom, konec 80. let prejšnjega stoletja pa so v Šentjurju na to tematiko mladi organizirali protestno tribuno in oblastnike opozarjali s kritičnimi članki. Kasneje je šentjurska občina oz. Krajevna skupnost Blagovna s strani Cinkarne Celje prejela tudi nekaj sredstev v smislu ekološke rente, s katero so na tistem območju financirali razvoj javne infrastrukture.

Upati je, da pri vsem skupaj ne bo prišlo zgolj do političnega spopada, ampak da se naredi premik pri ugotavljanju stanja okolja in sprejetja morebitnih ukrepov, kajti malo verjetno je, da bi se težke kovine, ki po zraku niso prihajale samo iz smeri cinkarne, temveč tudi železarne, ustavile na administrativni meji.

*na sliki pogled na deponijo Za travnikom s šentjurske strani; bR

Oznake: , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
168 queries in 0,537 seconds.