To so podjetja Kozjanskega in Obsotelja, ki poslujejo z “davčnimi oazami”

Davčne oaze so vroča gospodarska tema zadnjih let, zato nas je zanimalo, v kolikšni meri so s poslovnimi subjekti iz držav,  ki so smatrane kot davčne oaze, v preteklem poslovnem letu poslovala podjetja z območja Kozjanskega in Obsotelja.

Izpostavljamo podjetja iz našega območja, ki poslujejo s podjetji iz davčnih oaz.

Poslovanje s podjetji iz davčnih oaz ima sicer negativno javno konotacijo, a v večini tukaj omenjenih primerov to ne pomeni, da gre za sumljive posle, temveč le, da gre za države, ki so na seznamu Urada RS za preprečevanje pranja denarja. Torej za države, katere so s strani evropskih institucij zaradi takšnih in drugačnih razlogov opredeljene kot visoko tvegane tretje države, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju pranja denarja in financiranja terorizma.

Pojem davčne oaze obsega države, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranja terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri oziroma države, pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, ter so uvrščene na seznam, ki ga vodi in objavlja Urad RS za preprečevanje pranja denarja.

Evidenca zajema podatke o tistih transakcijah, ki so bile opravljene na račune prejemnikov, odprte v davčnih oazah, ali o tistih transakcijah, ki so bile opravljene na račune prejemnikov s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v davčnih oazah.

Potem, ko smo v nekaj ločenih prispevkih že obdelali najmočnejše in najhitreje rastoče gospodarske subjekte na območju KiO, smo se tokrat osredotočili na njihovo poslovanje z davčnimi oazami. Kot boste lahko videli so nekatera podjetja z državami “visokega tveganja” veliko poslovala.

Začnimo z največjim na našem območju, in med večjimi v svainjski statistični regiji nasploh, trgovskim podjetjem Jagros d.o.o. iz Podplata, prihodki katerega so lani znašali 112 mio evrov.

Podjetje je lani sklepalo posle z eno državo iz seznama davčnih oaz, Bosno in Hercegovino. V to državo je Jagros opravil za dobre pol milijona evrov (519.000 €) nakazil. Gre za šest podjetij, in sicer tri podjetja iz živilsko predelovalne industrije ter tri podjetja kovinsko predelovalne industrije. Skupaj je bilo lani s to državo opravljenih 11 transakcij.

Podjetje, s katerim je Jagros sklenil za 190 tisoč evrov poslov, je Agroflora d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo sirupov, marmelad, olj, kisov, ipd.. Drugo podjetje, s katerim je Jagros posloval v največji meri (za 170 tisoč evrov transakcij), je Global Ispat d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo metalurškega koksa in umetnih gnojil. Ti dve podjetji predstavljata tudi glavnino Jagrosovih poslov s podjetji iz okolij, označenimi za davčne oaze.

S preostalimi podjetji je podjetje Jagros opravilo skupno še za okoli 160 tisoč evrov transakcij.

Jagros d.o.o. tabela:

Naslednje podjetje med največjimi na območju KiO, ki posluje s podjetji iz davčnih oaz,  je Steklarna Rogaška d.o.o., ki je lani ustvarila 52 mio evrov prihodkov.

To podjetje je lani poslovalo z eno državo, ki je na seznamu davčnih oaz, in sicer Britanski Deviški otoki. V to državo je Steklarna Rogaška opravila za 173.859 evrov nakazil.

Gre za podjetje Spring Lotus International, ki se ukvarja s prodajo steklo-keramičnih produktov, embalaže in drugih dekorativnih proizvodov predvsem kitajskih dobaviteljev. Steklarna Rogaška je tja izvršila tri transakcije.

Steklarna Rogaška d.o.o. tabela:

Naslednje v vrsti je podjetje Ahac d.o.o. iz Grobelnega, ki je lani ustvarilo za dobrih 37 mio evrov prihodkov.

Tudi to podjetje je lani poslovalo s podjetjem iz države s seznama davčnih oaz, in sicer prav tako z Bosno in Hercegovino. Tja je podjetje Ahac opravilo eno nakazilo v višini 25.562 evrov.

Gre za podjetje Elektro-Agent d.o.o., ki se ukvarja s proizvodno kovinskih izdelkov za široko potrošnjo (kovinski nosilci, orodje, rešetke, pokrovi za jaške, ipd.).

AHAC d.o.o. tabela:

Naslednji izmed največjih podjetij KiO, ki je poslovalo z davčnimi oazami, je podjetje Hrib d.o.o. z Dobja pri Planini. Lani je ustvarilo za 20 mio evrov prihodkov. To podjetje je opravilo sedem transakcij z enim podjetjem iz Egipta.

Gre za podjetje Alamir for Manufacturing and Preparing Agro Products, s sedežem v Egiptu in transakcijskim računom v ZDA.

Podjetje se ukvarja s proizvodnjo posušenih semen, zelišč, rastlin in drugih živil. Z njimi so sklenili za 173.249 evrov poslov.

HRIB d.o.o. tabela:

Peterico največjih gospodarskih družb KiO, ki so posle sklepale tudi z davčnimi oazami, zaključuje podjetje Tajfun Planina d.o.o. iz Planine pri Sevnici, ki je lani ustvarilo za slabih 20 mio prihodkov.

Davčna oaza, kamor je podjetje izvršilo eno nakazilo v vrednosti 51.995 evrov je Ukrajina.

Gre za ukrajinsko državno podjetje SE “Slavskoe Forestry”, ki deluje na področju gozdarstva.

Tajfun Planina d.o.o. tabela:

Med največjimi je posle s podjetji iz davčnih oaz sklepalo tudi podjetje Alpos Alu d.o.o. iz Šentjurja, ki je lani ustvarilo za 8 mio evrov prihodkov.

To podjetje je med vsemi v tem prispevku omenjenimi podjetji opravilo največ transakcij s podjetji iz države, ki je smatrana kot davčna oaza. Gre za dve podjetji iz Bosne in Hercegovine, s katerima so v Alposu izvršili 29 transakcij v skupni vrednosti 1.160.788 evrov.

22 nakazil v skupni višini 915.444 evrov je bilo izvršenih v podjetje Emerus d.o.o., ki se ukvarja s prodajo kovin in kovinskih rudnin. Dve nkazili v skupni višini 245.344 pa sta bili sprovedeni v podjetje FEA d.o.o., ki se ukvarja z oblikovanjem in proizvodnjo aluminijastih sistemov in profilov.

Alpos Alu d.o.o. tabela:

Med najvidnejšimi predstavniki gospodarstva KiO omenimo še podjetje Arcore d.o.o. iz Bistrice ob Sotli, ki se ukvarja z investicijskim svetovanjem in posredništvom ter je lani ustvarilo za 731 tisoč evrov prihodkov.

To podjetje je opravilo eno nakazilo v višini 150 tisoč evrov podjetju AR Plane d.o.o. iz Bosne in Hercegovine.

Kot je razvidno iz podatkov, gre za transakcijo na podlagi posojilne pogodbe. Podjetje iz Bosne se sicer ukvarja s svetovanjem s področja informacijske tehnologije.

Arcore d.o.o. tabela:

Omeniti velja še podjetje INGLES d.o.o. iz Šentjurja, ki je na območju KiO podjetje s tretjim najvišjim zneskom transakcij v davčne oaze. Podjetje se ukvarja s prodajo lesa in njega produktov za kurjavo. Lani so ustvarili 1,5 mio evrov prihodkov iz poslovanja.

Podjetje je poslovalo s tremi podjetji iz Bosne in Hercegovine. Skupno so opravili 12 transakcij v skupni vrednosti 233.873 evrov. Največ, 7 transakcij v skupni višini 143.131 evrov, so opravili s podjetjem HAS Comerce d.o.o., ki se ukvarja s proizvodnjo lesenih peletov in drv. Tudi ostali dve podjetji s katerimi so poslovali se ukvarjata z lesno dejavnostjo.

Ingles d.o.o. tabela:

Še dve podjetji z območja KiO sta poslovali s podjetji iz davčnih oaz, vendar transakcije ne presegajo 20 tisoč evrov. To sta podjetji MS-MN d.o.o. iz Rogaške Slatine, kjer je zabeležena ena transakcija s podjetjem iz Bosne in Hercegovine v višini 15.339 evrov ter podjetje Kors 3000 d.o.o., ki je prav tako opravilo eno transakcijo s podjetjem iz Bosne in Hercegovine v višini 19.141 evrov.

Med desetimi najhitreje rastočimi v KiO ni nihče posloval z “davčnimi oazami”.

B.S.