Na današnji dan se je leta 1852 v Mestinju rodil pisatelj in učitelj Jakob Sket, najbolj znan kot avtor nekdaj zelo priljubljene dramatizirane povesti Miklova Zala.
V Gradcu je diplomiral in doktoriral iz slovenščine, nemščine in klasične filologije, ter se potem zaposlil kot profesor na celovški gimnaziji. Kmalu po doktoratu se je zaposlil tudi v celovški Mohorjevi družbi, kjer je bil urednik in odbornik, po smrti Josipa Apiha leta 1911 pa tudi njen ravnatelj. Svoja prva literarna dela je objavil v časopisu Kres, ki ga je nekaj časa tudi urejal. Med drugim se je podpisoval tudi kot dr. Stojan ali Radoslavski.
Med njegova bolj znana dela spadajo avtobiografski roman Milko Vogrin in noveli Žrtva ljubosumnosti ter Slika in srce, verjetno najbolj znano delo pa je njegova povest iz turških časov Miklova Zala, ki je po dramatizaciji postala ena najbolj priljubljenih ljudskih iger.
Sket je v 60. letu starosti preminil v Celovcu, pokopan pa je v bližnji Trnji vasi. Po njem nosita ime ulici v Celju in Ljubljani.
Spomin na danes je na omrežju Facebook oživila stran Slovenska zgodovina, ki je osnovo za svoj zapis črpala iz Slovenskega biografskega leksikona, kjer pa očitno ne vedo, da sta naselji Mestinje in Šmarje pri Jelšah edninskega značaja.
Pred 65 leti so Miklovo Zalo uprizorili v Šmarju in to kar na prostem, o čemur je Savinjski vestnik poročal z naslednjimi besedami:
Po nekaj letih kulturnega zatišja, je v Šmarju pri Jelšah z igro »Miklova Zala«, prosvetno in umetniško delovanje prebivalstva zaživelo. »Miklova Zala« je v rojstnem kraju pisatelja te igre zelo uspela. Igrali so jo na prostem s sodelovanjem konjenice iz Slov. Bistrice. Ponovitev igre je bila v Jelšingradu, kjer so še nedavno vladali graščaki in kjer je pred 500 leti bila velika bitka s Turki.
Največ zaslug za uspešno izvedbo igre, za katero je KUD Anton Aškerc dobil več povabil za gostovanje, ima režiser tov. Anderluh. Ni dvoma, da bo KUD s svojim, tako dobro začetim delom, tudi v bodoče tako dobro deloval.
