Vsako leto se ob dnevu spomina na umrle množično spomnimo na pokojne prednike, sorodnike, prijatelje, znance. Tudi v letošnjem letu nas je zapustilo kar nekaj ljudi, ki so pomembno vplivali na življenje v lokalnem okolju, državi in svetu.
Obsotelje in Kozjansko: ljudje, ki so aktivno delovali v lokalnem okolju
Lanskega decembra je umrl dolgoletni ravnatelj in častni občan občine Podčetrtek Jože Brilej, rojen leta 1924 v Radečah. Vseskozi je odlično sodeloval s krajem, skupaj s pomembnimi ljudmi njegovega časa je sodeloval pri odkritju termalne vode in prvem razvoju turizma v Podčetrtku. Ustvaril si je kraj za svojo dušo – Kočo pri čarovnici.
V prvih dneh letošnjega leta se je poslovil Drago Medved, novinar, urednik, publicist, pesnik, slikar, fotograf in vinski vitez, ki je svojo življenjsko pot začel na Ponikvi leta 1947. V času študija je deloval kot novinar pri Novem tedniku in Delu, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je odločil za svobodni poklic. Drago Medved je živel za kulturo in je v vsakem trenutku našel priložnost za ustvarjalnost. Je tudi avtor več kot 20 knjig, napisal pa je tudi serijo knjig o enogastronomiji.
Julija je v 76. letu umrl Srečko Remih, upokojeni profesor športne vzgoje in Bloudkov nagrajenec, prejemnik številnih priznanja na področju športa, tudi plakete Občine Podčetrtek.
Sredi avgusta je umrl Pavel Strajn, prejemnik plakete Občine Rogatec, ki je bil že od mladih nog vpet v družbeno-politično življenje kraja in je bil eden izmed zaslužnih za nastanek rogaške občine. Pred upokojitvijo leta 2012 je bil zaposlen kot tajnik Občine Rogatec. Veljal je za vestnega in odličnega gasilca, vrsto let tudi predsednik PGD Rogatec.
Avgusta je umrl Daniel Artiček, izseljeni Kozjanec, avtor številnih del, ki so govorila tudi o njegovih rodnih krajih. V četrt stoletja je vsako leto povprečno izdal po eno delo in to v samozaložbi. Bil je prejemnik občinskih priznanj tako v občini Šmarje pri Jelšah kot v Šentjurju, njegova dela pa so nemalokrat spodbudila krajevni utrip.
Umrl pa je tudi Ivan Jager, nekdanji direktor Tovarne lahke obutve Šentjur oz. TOLO. Nekaj let je bil predsednik Izvršnega sveta Občine Šentjur pri Celju, politično pa je bil aktiven tudi po osamosvojitvi.
SLOVENIJA: večno slovo od pevskih legend, neverjetnih ustvarjalcev, enkratnih znanstvenikov in mnogih drugih
Slovenska glasbena scena je izgubila en svetleč biser s smrtjo Tatjane Gros, ki je na Slovenski popevki prvič nastopila leta 1967 , s skladbo Janeza Jemca “Klic iz davnin”. Na festivalu je ponovno nastopila leta 1970 s Kersnikovo skladbo “Ljubim te”, leta 1973 pa s Privškovo “Zato sem noro te ljubila”.
Slovensko popevko je zaznamoval tudi Dušan Velkaverh (psevdonim: Peter Arnold), ki je znan predvsem kot avtor besedil največjih slovenskih glasbenih uspešnic 1970ih in 1980ih let, kot so »Dan ljubezni«, »Silvestrski poljub«, »Moja dežela«, »Vsak je sam«, »Marie, ne piši pesmi več«, »Ljubljančanke«, »Najlepše pesmi«, »Zelene livade s teboj«, »Med iskrenimi ljudi«, »Mlade oči« itn. Velkaverh se je februarja za vedno poslovil, njegove skladbe pa bodo večno živele v naših srcih.
Septembra nas je zapustil dolgoletni pevec ansambla Lojzeta Slaka Franci Rebernik, ki je s svojim glasom vedno poskrbel za srečo in veselje. Rebernik se je kot drugi tenorist ansamblu Fantje s Praprotna pridružil leta 1974. Marca pa je preminil Ludvik Trškan, nekdanji kitarist ansambla Franca Miheliča. Trškan je sodeloval tudi pri Ansamblu Rudija Bardorferja, pri Veselih hribovcih, Veselih planšarjih itd.
16. februarja je umrl slovenski filmski režiser in scenarist Jože Pogačnik, ki se je uveljavil zlasti s dokumentarnimi filmi, , režiral pa je tudi celovečerne igrane filme kot npr.Grajski biki (1967), Naš človek (1985), Kavarna Astoria (1989) itd. Za svoje delo je prejel več priznanj, leta 2005 pa ga je Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev počastilo še z Badjurovo nagrado »za življenjsko delo«, prav tako pa je prejel zlati red za zasluge predsednika Republike Slovenije »za življenjsko delo v kinematografiji«.
Slovenski kulturni prostor je izjemno pretresla tudi smrt slovenskega gledališkega režiserja Tomaža Pandurja, ki je 12. aprila umrl zaradi srčne kapi med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Skopju. Med drugim je režiral naslednje predstave: Faust , Richard III., Babylon, La Divina Commedia – Paradiso, Hamlet itd. Za svoje delo je prejel tudi več nagrad in priznanj, med drugim Borštnikovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada.
Avgusta je k večnemu počitku legel tudi igralec, voditelj in športni reporter Anton Mito Trefalt, ki je leta 1980 začel pisati scenarije za razvedrilne oddaje, katere je tudi vodil (Naše srečanje, Kolo sreče, Ona in on, Silvestrske oddaje z Avsenikom …). Leta 2012 je prejel viktorja za življenjsko delo.
Januarja je umrl tudi Dušan Benko, slovenski novinar, urednik in zunanjepolitični komentator, bolje poznan kot glavni urednik Tedenske tribune in ITD, ki je začrtal vsebinske zasnove razvijajočega se informativnega tiska. Vrsto let je bil odgovornik urednik Dela, nato urednik zunanjepolitičnega uredništva Radia Ljubljana. Za dosežke v novinarstvu je prejel več nagrad.
27. februar je bil usoden za slovenskega pisatelja in psihologa Vida Pečjaka, predavatelja na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Kot pisatelj in psiholog je napisal 90 knjig, dve tretjini strokovnih s področja psihologije, večina leposlovnih del so znanstveno-fantastične zgodbe, romani, novele, potopisi in stripi.
Septembra se je poslovila kemičarka in pisateljica Tita Kovač Artemisa, bolj znana po dokumentarnih biografskih romanih o Žigi Zoisu Najbogatejši Kranjec ( 1979), Janezu Bleiweisu Slovenski oratar (1990),Janezu Vajkardu Valvazorju Spomini barona Valvasorja (1973) in Ioannisa Kapodistriasa Grški feniks (2003) – o življenju Kapodistriasa (1776 – 1831) prvega grškega predsednika. Poleg tega smo letos izgubili tudi jezikoslovca in strokovnjaka za imenoslovje Dušana Čopa. Raziskoval je gorska, vodna, krajevna in ledinska imena, predvsem slovenskega alpskega območja na Gorenjskem in Koroškem.
V 72. letu je umrl violinist in pedagog Tomaž Lorenz, prejemnik številnih nagrad, med drugimi 3 nagrade Prešernovega sklada, leta 1974 in 1995 kot član slovitega Tria Lorenz, leta 1990 pa za izvedbo cikla antologije slovenske violinske skladbe v duu z Alenko Šček Lorenz. Februarja pa se je večno slovo vzel skladatelj Janez Močnik. Leta 2004 je Občina Cerklje na Gorenjskem Janezu Močniku za njegov obširni opus podelila naslov častnega občana.
Letos smo se morali za vedno posloviti tudi od športnega reporterja in urednika Borisa Ljubiča – Bobija, ki je v svoji bogati karieri poročal s sedmih poletnih in sedmih zimskih olimpijskih iger, z 12 svetovnih prvenstev v alpskem smučanju in s 23 svetovnih prvenstev v kolesarstvu. Najbolj znan je bil kot poročevalec s tekem ženskega alpskega smučanja. Za svoje delo je prejel najvišje priznanje Mednarodne smučarske zveze FIS za življenjsko delo, zlati mikrofon Mirka Strehovca.
7. maja je k večnemu počitku legel arhitekt in nosilec Partizanske spomenice Ignac Gregorač. Kot soavtor je napisal knjigo Likovna vzgoja otrok (=Likovni pouk otrok) (1968) in avtorsko knjigo Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1941 – 1945: podoba in dokaz rojstva slovenske družbe, ljudske oblasti in države v obdobju okupacije in narodnoosvobodilnega boja.
Leto 2016 je bilo usodno za številne izjemne slikarje. 2. maja se je tako poslovil Karel Pečko, ki je leta 1996 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za njegove zasluge pri kulturni podobi Slovenj Gradca, za organizacijsko in drugo delo v dobro krajanom, še posebej pa za kulturno povezovanje Slovenije s svetom«. Mesec dni kasneje je umrl slikar in grafik Vladimir Makuc, ki je pri svojem umetniškem ustvarjanju uporabljal lastno motiviko, pretežno vezano na Primorje, kras in mediteransko vzdušje. 15. julij je bil usoden za akademika in slikarja Janeza Bernika, častnega člana grupe 69. Bernik je bil vsestranski umetnik, ki je dosegel odlične rezultate v slikarstvu, kiparstvu, kiparstvu, grafiki, ilustraciji, tapiseriji, knjižni opremi in poeziji. Za svoje delo je prejel tudi številne nagrade.
Prav tako smo se morali letos posloviti od industrijskega oblikovalca in arhitekta Branka Kraševaca, enega od vodilnih oblikovalcev fasad in fasadnih elementov v nekdanji Jugoslaviji, zlasti fasadnih oblog iz aluminijeve pločevine in litega aluminija. Je avtor prve obešene fasadne obloge iz samonosilnih fasadnih aluminijevih elementov.
7. avgusta je preminil filozof in prevajalec Ivan Urbančič, ki velja za enega od začetnikov slovenske fenomenološke šole. Tri dni kasneje je umrl literarni zgodovinar Gregor Kocijan, soavtor beril in priročnikov za višje razrede osnovne šole in srednjo šolo (skupaj 18). Od leta 1973 se je ukvarjal s sociološkimi raziskavami bralnih navad Slovencev.
V 82. nas je zapustil gospodarstvenik in farmacevt Miloš Kovačič, poznan po dolgoletnem uspešnem vodenju farmacevtskega podjetja Krka iz Novega mesta, ki jo je vodil do leta 2004, nakar jo je prevzel njegovi dolgoletni namestnik Jože Colarič. Januarja je umrla fizičarka in kemičarka Snegulka de Toni, prva ženska raziskovalka na področju fizike na Univerzi v Ljubljani. Prav tako smo se morali letos posloviti od Janeza Peklenika, 36. rektorja Univerze v Ljubljani. Peklenik je bil član SAZU in prvi predsednik Inženirske akademije Slovenije.
V 68. letu je umrl politik, gozdar in pravnik Josip Bajc, član Slovenske ljudske stranke, ki je bil dvakrat izvoljen v Državni zbor Slovenije. Leta 1994 je bil prvič izvoljen za župana Občine Postojna, leta 1998 pa še drugič.Poslovil se je pisatelj in politik Franc Šetinc, sicer eden vodilnih članov Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. S političnimi spremembami leta 1990 se je umaknil iz aktivne politike. Izgubili smo tudi tudi pravnika Janeza Šmidovnika, ki je leta 2001 prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »za zasluge pri izgradnji pravnega sistema Republike Slovenije, posebej na področju državne in javne uprave ter lokalne samouprave ob 80-letnici«.
Bitko z zahrbtno boleznijo je marca izgubil dr. Vasja Kruh, dolgoletni zdravnik slovenske izbrane vrste, ki je to delo opravljal kar 15 let. Umrl je star 71 let. V zadnjem obdobju je bil tudi član zdravniške komisije pri Nogometni zvezi Slovenije.
21. avgusta je slovensko javnost pretresla smrt gorske kolesarke Zarje Černilogar, ki so jo našli pod obzidjem kamniškega gradu. 27-letnica je petkrat osvojila naslov državne prvakinje in večkrat skupni seštevek slovenskega pokala.
