Vse od zadnjega junijskega dne pa do pretekle sobote je potekalo srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije, festival Pranger. Letos teče dvanajsto leto festivala, ki povezuje Rogaško Slatino s Kozjanskim, Šmarjem pri Jelšah in Ljubljano. Na njem se je predstavilo 9 slovenskih pesnic in pesnikov, katere so pod drobnogled vzeli gostujoči kritiki, podeljena pa je bila tudi Stritarjeva nagrada za mladega kritika/mlado kritičarko 2015.
Festival že od vsega začetka uči sprejemati kritiko, ki je danes na vseh področjih dosti nezaželjena, a še kako pomembna. »Uči nas povedati mnenje nekomu v obraz, dobronamerno in se o problemu pogovoriti,« so humanistični ideal skupnosti povzeli organizatorji Pragerja.
Festival, ki poteka pod organizacijo KUD Pranger, je tudi letos potekal v znamenju bogatega programa, med katerimi smo obiskali tudi petkov dogodek, ki se je odvijal pod kozolcem pri šmarskem muzeju baroka: Branje pesnikov in pesnic Prangerja ter prevajalke in prevajalca v španščino. Pesnike in goste je uvodoma pozdravil šmarski župan Stanko Šket. V programu, ki ga je povezovala Simona Kopina, so obiskovalci prisluhnili pesmim in nekaterim avtorjem. Avtorske pesmi so brali Petra Kolmančič, Jana Putrle Srdič in Stanislava Repar, poleg omenjenih pa so pesmi brali še Julija Klavžal (N. Velikonja), Jakob Barbo (D. Bedrač), Grega Ulen (Ciril Bergles), Manca Dolinar (P. Kolšek), Jaka Merkolj (B. Korun) in Loura Rpouš (M. Vincent).
Letos so na festivalu gostili Španijo s kastilsko španščino. V goste sta prišla dva najplodnejša prevajalca v španski jezik in sicer Pablo Juan Fajdiga ter dr. Barbara Pregelj, ki sta Slovensko poezijo ponudila v prevodih v španščino. Za glasbeni premor so poskrbele mlade glasbenice Lara, Eva in Manca, ki igrajo pod vodstvom Martine Rančigaj, prof.
Festival je svoj vrhunec dosegel v soboto, ko je na svečanem zaključku bila podeljena Stritarjeva nagrada. Slednja je namenjena mladim, obetavnim kritiškim avtoricam in avtorjem, ki s svojim prodornim ocenjevanjem literarnih del vstopajo na področje kulturnega ustvarjanja in ga s svojo poglobljeno oceno pomembno sooblikujejo. Biti kritik nikakor ne moremo označiti kot hvaležno delo. Prav zanje lahko z lahkoto rečemo, da so pogumni, saj se upajo poglobiti v avtorja samega in povedati tisto, kar pogosto ostane prikrito in nezavedno – resnico.
Letošnja so Stritarjevo nagrado podelili Tanji Petrič, literarni kritičarki, prevajalki in urednici. Kot je v svoji utemeljitvi zapisala žirija, se Tanja Petrič z literarno kritiko aktivno ukvarja že od leta 2002, torej 13 let in »na ta način združuje tisti lastnosti, ki sta nujni za vsakega odličnega literarnega kritika – mladost, izražena z ognjevitostjo in zavzetostjo pri argumentiranju svojih ocen ter izkušeno pronicljivostjo, posledico poglobljenega ukvarjanja s književnostjo in občutljive ostrine, kakršno premore zgolj kritik, ki ni le samotni bralec, ampak tudi dejavni soustvarjalec in sotrudnik pri seznanjanju bralcev z bogastvom gozda literature. Pri tem se enakovredno spopada tako s kritiko proze kot poezije.“.
Program so letos s svojevrstno glasbo popestrili tudi člani zasedbe Same babe. O slednji je Jure Longyka zapisal, da je bend, ob poslušanju katerega te ne zanima, kaj je in kaj ni in iz česa je in iz česa ni njihova glasba, »ker noben drug bend ne zveni tako – tako odlično«.
Za konec vabljeni še k ogledu spodnje galerije fotografij.
Egon Horvat in Kristina Strašek
