Pred četrt stoletja so bile v Sloveniji izvedene prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni. Volivci so takrat izbrali tudi organe lokalnih skupnosti. V Šentjurju so pred tednom dni po skoraj natančno 25 letih ponovno izvedli sejo takratne trodomne občinske skupščine, ki je teritorialno zajemala območji današnjih občin Šentjur in Dobje. Sestavljena je bila iz treh zborov, vsakemu pa je pripadalo 15 članov. Funkcijo jih je nastopilo skupaj 44.
Najbolj prestižni Družbeno politični zbor, kakor tudi celotno skupščino, je vodil Franc Kovač iz Demosa – Demokratične opozicije Slovenije, ki je bil koalicija različnih strank oz. zvez. Njen član je bil tudi Jurij Malovrh, ki je bil predsednik Zbora krajevnih skupnosti, vanj pa je bil izvoljen v Krajevni skupnosti Šentjur – okolica. Kasneje pa je postal tudi župan in državni poslanec.
Zbor združenega dela je vodil Anton Komel iz tovarne Bohor, ki se je iz njega kmalu umaknil. Razlog je bil protest ob nenamenski pomoči enemu izmed večjih podjetij, ki ob poplavi ni utrpelo škode. Kot zanimivost zapišimo, da so bili v tem zboru zastopani še: Alpos, DOPS, Elegant, Emo, Ingrad, Meja, obrtno združenje, Resevna, Spik, Temeljna organizacija kooperantov, Tolo, vzgoja in izobraževanje in zdravstveni dom.
Seje se udeležila dobra polovica takratnih članov skupščine, kakor tudi izvršnega sveta, ki je skrbel za operativno delovanje občine. V njihovem imenu je spregovoril Simon Zdolšek, ki ga je kasneje poslovna pot peljala precej visoko …
Pobudnik dogodka je bil ravno Kovač, ki je pred petimi leti v spomin na tiste čase izdal tudi knjigo Spomini na šentjurski Demos, ki je dostopna v šentjurski knjižnici. Prave razprave tokrat ni bilo, je pa nekdanji predsednik k besedi pozval nekatere prisotne.
Ivan Jager (Družbeno politični zbor; Zveza socialistične mladine Slovenije): »Pogrešam, da ni prišlo do celovite demokratizacije družbe. Do potez današnje vlade sem zelo kritičen.«
Ivan Moser (Zbor združenega dela; Zdravstveni dom Šentjur): »Nekoč je bilo več pozitivne misli, kljub morebitnim nestrinjanjem. Šentjur je premogel 3.200 delovnih mest!«
Franc Kovač: »Če nimamo spomina ne vemo ne kdo smo, ne kod hodimo in če ne vemo, od kod prihajamo, potem ne vemo, kam gremo. Prihodnost lahko gradimo samo na podlagi preteklosti. Bitka za zgodovino je vedno bitka za sedanjost.« Ob slednjem bi veljalo pripomniti, da je tudi dandanes v Šentjurju bitka za spomin dokaj selektivna. Pred kratkim sta bili dve okrogli obletnici, ki bi gotovo zaokrožili celotno sliko – 100 let rojstva Dušana Kvedra in 140 let smrti Valentina Orožna.
Preberite tudi:
O šentjurskem Demosu po dveh desetletjih: Spomini na izgubljene priložnosti
f: bR
