Dan mrtvih, ki ga obeležujemo 1. novembra (po krščanskem izročilu praznik vseh svetih), je čas, ko se množično spomnimo na pokojne prednike, sorodnike, prijatelje, znance. Od lanskega 1. novembra nas je zapustilo kar nekaj ljudi, ki so na tak ali drugačen način pomembno vplivali na življenje v lokalnem okolju, državi in svetu. V spodnjem pregledu vas vabimo, da se spomnite nekaterih, ki so nas zapustili v minulem letu.
Obsotelje in Kozjansko: ljudje, ki so aktivno delovali v lokalnem okolju in žrtve nesreč
Pred skoraj natanko letom dni so se v Šentvidu pri Grobelnem poslovili od dolgoletnega gasilca Franca Čretnika.
Marca je umrl Tonček Pilko iz Zastranja, dolgoletni organist in pevovodja v šmarski župnijski cerkvi.
25. aprila je umrl Stanko Lorger, prvi slovenski nosilec medalje z evropskega atletskega prvenstva in peti z olimpijskih iger 1956 v teku na 110 m ovire. Rojen je bil 14. februarja na Bučah. Lorger je bil leta 1958 in 1959 razglašen za najboljšega športnika Jugoslavije. Leta 1967 pa je prejel tudi Bloudkovo nagrado. Lorger je častni meščan Celja. Leta 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov. Po koncu športne kariere, v kateri je bil vseskozi član AK Kladivarja iz Celja, je leta 1964 v Ljubljani na FNT-ju diplomiral iz matematike in fizike.
23. oktobra je umrl Miroslav Zidar iz Lesičnega, ki je bil vidni član številnih društev v KS Lesično, med drugim je bil ustanovitelj in večletni predsednik tamkajšnjega gobarskega društva. Poleg številnih pomembnih funkcij, ki jih je opravljal, je bil tudi predsednik KS Lesično.
9. avgusta je na Hrvaškem zaradi utopitve umrl 48-letni Robert Tepeš iz Rogaške Slatine. Dober mesec po tem so iz liško-senjske policijske uprave sporočili, da so po dodatnem ugotavljanju vzrokov smrti 48-letnika in opravljeni obdukciji potrdili, kaj je bilo usodno za Slovenca.
CELJE: Tragično leto v svetu filma in slikarstva
Septembra je javnost pretresla vest, da so bile narasle vode usodne za komaj 17-letno Laro Safran, ki jo lahko ravno te dni spremljamo v mladinskem celovečernem filmu Vloga za Emo. Prav tako se je letos poslovila nadarjena slovenska slikarka Jelica Žuža, ki je umrla marca 93. letu starosti. Za svoje ustvarjanje je prejela več nagrad, bila pa je tudi soustanoviteljica Savinovega razstavnega salona. Aprila je svojo življenjsko pot sklenil pisatelj, režiser in novinar Miloš Mikeln, ki je Celje z okolico v svojem pisateljskem opusu ponesel v svet, saj ta pokrajina velja za pogosto prizorišče njegovih del.
SLOVENIJA: Izguba številnih umetnikov, intelektualcev in športnikov
Svet slikarstva pa tudi Lojze Logar ne bo več krasil s svojimi barvami, saj je slovenski slikar, grafik in profesor preminul oktobra v 71. letu starosti. Zapustil nas je tudi slikar Albin Lugarič, ki je umrl 22. julija. Isto velja za slikarja in nagrajenca Prešernovega sklada Bogdana Borčića, ki je preminul aprila v 89. letu. Dolgotrajna bolezen je bila usodna za slovenskega skladatelja, slovenista in etimologa Pavla Merkúja, ki je sicer živel v Trstu, njegova strast pa sta bili glasba in slovenistika. Če ste si kdaj lastili telefonski aparat ETA 80, potem bo z vami ostal tudi duh oblikovalca in arhitekta Davorina Savnika, ki je aprila tega leta zaključil svojo življenjsko pot. Oktobra pa je utihnil glas najmlajšega Fanta s Praprotna, saj je njihov priljubljeni pevec Tone Štritof umrl v 53. letu starosti. Marca je v 96. letu starosti umrla tudi slovenska onkologinja Majda Mačkovšek – Peršič, prejemnica častnega znaka svobode Republike Slovenije za pogumno humanitarno delo med taboriščnicami.
Veliko znanih Slovencev pa je svoj pečat pustilo na listu papirja. Mednje zagotovo spada pisatelj in urednik Vladimir Kavčič, ki je za svoje delo prejel številne nagrade, vendar se je poleti v 83. letu starosti poslovil. V istem časovnem obdobju je preminul tudi slovenski novinar Jurij Gustinčič, ki je eden izmed 571 podpisnikov Peticije zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji. Pavla Gruden je bila znana kot izjemna slovenska pesnica, delujoča v Avstraliji, ki pa nas je zapustila 26. januarja. Februarja smo se morali posloviti od pisateljice, scenaristke, režiserke in učiteljice Tamare Doneva. V tem letu je svojo življenjsko pot sklenil tudi pisatelj in gledališki režiser Žarko Petan, ki je bil znan tudi kot pisec satiričnih aforizmov. Svet umetnosti pa je oktobra zapustil plesalec in koreograf Tomaž Ambrož, ki je leta 1987 ustanovil plesno šolo Urška in je avtor Maturantske parade. V 62. Letu starosti je preminul še slovenski jezikoslovec Ratislav Šuštaršič, ki je pustil poseben pečat na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Februarja je Slovenijo še dodatno pretresla vest, da je umrla priljubljena radijska in televizijska voditeljica Ajda Kalan, katere glas je bil eden izmed zaščitnih znakov Radia Slovenije.
Od letošnje jeseni literarne zgodovine ne bo več raziskovala Helga Glušič, ki nas je zapustila v 81. letu starosti, v času življenja pa je aktivno delovala v Jugoslaviji ter Severni in Južni Ameriki. Svojo življenjsko pot pa je zaključil tudi literarni zgodovinar in urednik Mirko Jurak, znan kot avtor številnih monografij, esejev in učbenikov.
Septembra je Slovenijo in svet zaokrožila žalostna vest, da nas je zapustil slovenski hokejist in veslač Igor Radin, kateri velja za edinega jugoslovanskega in slovenskega športnika, ki je nastopil tako na poletnih, kot tudi na zimskih olimpijskih igrah.
Tudi svet zabave je bil oskrunjen z vestjo, da je avgusta umrl slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Miroslav Robić, ki ga je v 84. letu starosti premagala bolezen. Slovensko javnost pa je še posebej pretresla vest, da nas je februarja po bitki s hudo boleznijo zapustil priljubljeni glasbenik in kantavtor Tomaž Pengov, ki bo v srcih marsikoga še vedno odzvanjal s svojo glasbo.
Pripravila: Tina Ožvald in eH
