Prejšnji četrtek je v Domu sv. Jožefa v Celju potekalo še zadnje predavanje Marka Juhanta, Šola za starše. Tokrat se je specialnemu pedagogu za motnje vedenje in osebnosti pridružila še logopedinja Simona Levc. Dvojica je na podlagi slovenske vzgojne prakse napisala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti, v zadnjih letih pa tudi predavata skupaj, in sicer vsak iz svoje stroke in predvsem poslušateljem predavata to, kar delata vsak v svojem poklicu. Tokratno predavanje je bilo naslovljeno Medgeneracijska sreča ali pekel?, kjer sta velik poudarek namenila organiziranju časa v družini in kako veliko vlogo imajo danes pri vzgoji otrok tudi stari starši (dedki, babice).
Marko Juhant je takoj na začetku poudaril dejstvo, da se danes vsem preveč mudi. Vedno se nam nekam mudi in tako je tudi danes pri vzgoji otrok. Čakamo, kdaj se bo otrok nasmejal, in ko se nasmeji, se že sprašujemo, kdaj bo sam sedel itd. Danes je prav vsaka stvar postala že nujna in to je Juhant imenoval ”nujnoritis”. Pravi, da starši otrokom posvečajo vse premalo pozornosti, v bistvu jim ne namenijo skoraj nič svojega časa. Vsak starš bi moral vsakemu otroku nameniti po 20 minut časa na dan in se mu posvetiti v celoti, četudi se radi izgovarjamo na to, da nimamo časa, 20 minut dnevno ni veliko, saj čas za to, da otroku resnično prisluhnemo, najdemo že takrat, ko gremo po njega v šolo in se vozimo domov. Že v avtu se lahko otroku posveti čas za celostno obravnavo in ne za tipična vprašanja, Kaj ste pa danes imeli za malico v šoli?, Kaj si dobil kakšno oceno? ipd.
V teh 20 minutah ni časa za tovrstna vprašanja, ampak malce drugačna. Ste se že kdaj vprašali, kaj pa vaš otrok dejansko dela rad? Ali rad riše, slika? Lahko da imate v družini mladega umetnika, pa za to sploh ne veste, ker temu ne obračate dovolj pozornosti, saj tako ali tako nimate dovolj časa. Začnite opazovati svoje otroke in če boste videli, da vaš otrok zelo rad riše ene in iste risbice, shranite jih in mu pripravite njegovo prvo lastno razstavo. Le kdo si kot otrok ni želel imeti lastne razstave svojih del?
Z opazovanjem, spraševanjem, druženjem s svojim otrok boste dobili marsikateri odgovor na vaše vprašanje, le ‘nujnoritis’ je potrebno v kali zatreti. Juhant je ponovno omenil razvajene otroke in kako pomembno vlogo imajo danes t. i. taksi mame. V vzgojo otrok pa je potrebno vključiti tudi ostale člane družine, kjer je Juhant nekaj besed namenil tudi tetam in stricem, Simona Levc pa je predavanje na tej točki usmerila do generacije starih staršev in podala ogromno napotkov glede vzgoje otrok pri babici in dedku in kakšna pravila veljajo za otroka doma in kakšna pri starih starših.
Simona Levc je v začetku svojega dela predavanja nekaj minut tudi namenila temu, kako pomembno je, da si starši vzamejo čas za svoje otroke. Trditev je podkrepila z zgodbo iz njene prakse, ki jo lahko poslušate v video prispevku na koncu prispevka. Več časa je namenila vprašanju, kaj lahko v procesu vzgoje otrok ponudijo stari starši. Pod prvo iztočnico je navedla čas, kar je resnično dejstvo, saj upokojeni stari starši imajo danes več časa (razen če niso aktivni upokojenci) za stvari, ki jih starši s svojim otrokom ne delajo. Na takšen način se izkušnje starejših prenašajo na otroke, otroku se pa hkrati s tem, ko mu damo pravo delo, začne dvigovati samozavest in dobiva potrditev, da je tudi on pomemben, da lahko pomaga in da nekaj tudi zna narediti.
Stari starši so tudi krasni prenašalci vrednot, pomembno pa je tudi to, da imajo tudi oni postavljene neke meje. Babica tudi kdaj kaj pusti zamazati, medtem ko mama doma ni preveč vesela, če poleg risanja na papir otroci porišejo tudi njen najljubši prt. Dedek pusti v roke vzeti pravo orodje, medtem ko oče skrbno pospravlja takšne stvari za sabo, da tudi niso na dosegu roke itd. Levčeva je poudarila, da je tako kot pri starših in starih starših potrebna potrpežljivost, zabava, ustvarjalnost, kreativnost, vztrajnost, delovne navade, širina (razgledanost), skrb za zdravje in ljubezen.
Na koncu je še posebej poudarila ljubezen, brezpogojno ljubezen. Ljubezen nikoli nikdar ne bi smela biti pogojevalo za karkoli. Starši bi morali večkrat svojemu otroku povedati, da ga imajo radi, pa čeprav v nekem obdobju otroku ne gre najbolje v šoli. Kaj pa je ob vsem tem pomembno danes? Vzeti si morate čas. Bodite organizatorji svojega časa, saj, gledano na dolgi rok, 20 minut dnevno za celostno obravnavo otroka res ni veliko, ampak rezultat je lahko viden že zelo hitro, ko spremenimo naše odločitve in sprejmemo našo odgovornost, ki jo kot starši imamo.
Zanimivo predavanje je Marko Juhant podkrepil tudi z zanimivimi humornimi vložki in vabimo vas, da si njuno predavanje pogledate v celoti. V njem boste našli marsikateri odgovor na vaše vprašanje.
