Zgodovinska laž je, da je Kristus ustanovil katoliško cerkev

8. 3. 2011 13:21

Damjan Likar, 35, novinar in zavzet borec za pravice živali, doma iz Škofje Loke, je že 3 leta naš občan in na Valpatičevi kmetiji miroljubnega kmetijstva na Ostrožnem, udejanja svoje poslanstvo boja za pravice živali in za resnico o Kristusovem nauku.

G. Likar, ste zelo oster kritik rimskokatoliške cerkve (RKC), da ne rečem eden njenih redkih javnih nasprotnikov. Kaj vas je pripeljalo do takšnega stališča?
Naloga novinarjev je, da pišejo o nepravilnostih posameznikov ali institucij, ki kritične novinarje pogosto proglasijo za sovražnika in tako sem tudi jaz dobil svojo etiketo. Za tovrstno pisanje oz. poslanstvo, ki ga čutim, je bil odločilen preobrat, ki se je zgodil pred desetimi leti, ko sem postal vegetarijanec. Takrat sem začel na svet gledati z drugačnimi očmi, lahko rečem, da sem postal veliko bolj senzitiven. Korak za korakom sem začel odkrivati pokvarjenost, dvoličnost, zlaganost in sprevrženost različnih organizacij, ki manipulirajo s človeštvom. Tako sem začel kritično pisati o industriji, ki ustvarja dobiček na račun izkoriščanja živali, o farmacevtski in prehrambeni industriji, politiki, uradni medicini in tudi o katoliški cerkvi. Zelo podrobno je Cerkev preučil svetovno priznan in večkrat nagrajen pisatelj in znanstvenik Karlheinz Deschner, ki je leta 1986 v svoji knjigi »Die beleidigte Kirche oder: Wer stört den öffentlichen Frieden?« (op. prev. Užaljena cerkev ali: Kdo moti javni mir?) zapisal: »Po intenzivnem ukvarjanju z zgodovino krščanstva ne poznam v antiki, srednjem veku in novem času, vključno in posebno v 20. stoletju, nobene organizacije na svetu, ki je tako dolgo, neprekinjeno, tako strahotno obremenjena z zločini kot krščanska cerkev, prav posebno RKC.«

Konkretne zamere do Cerkve, pa ne tiste do Vatikana ali v zgodovini, temveč te, domače, slovenske, šentjurske?
Nobenih zamer nimam do Cerkve in tudi ne do njenih vernikov. Če se z nečim ne strinjam ali želim v javnosti povedati resnico, še ne pomeni, da so zadaj zamere. Namen mojega pisanja je zgolj vzpodbuditi ljudi k razmišljanju, ali RKC res sledi naukom Jezusa iz Nazareta in se upravičeno imenuje kristjanska oz. krščanska.
Moj odgovor je tukaj zelo jasen: ne. Temeljito sem preučil uradni nauk Cerkve, ga primerjal s preprostim naukom Nazarečana, in ugotovil, da je RKC izdala Kristusa ter tako nepošteno uporablja etiketo krščanstva.
Ena največjih zgodovinskih laži je, da je Jezus ustanovil katoliško cerkev. Na osnovi tega zavajanja Cerkev pridobiva vernike, ki mislijo, da pripadajo Kristusovi cerkvi. Jezus ni bil duhovnik, je jasno nasprotoval tedanji duhovniški kasti, ki ga je zaradi tega tudi s pomočjo rimskih oblastnikov pribila na križ.
Jezus ni ustanavljal nikakršne zunanje religiozne institucije, temveč je učil notranjo vero. Ob njem se je zbrala skupnost prakristjanov, ki so v svojem življenju sledili njegovim naukom, in to brez duhovnikov, dogem in cerkvenih ritualov. Človek torej ne potrebuje Cerkve, njenih obredov, dogem, zakramentov, ritualov in posrednikov, da bi se po telesni smrti njegova duša lahko vrnila v večno domovino.

V kaj verujete? Je Jezus za vas bog?
Verujem v Boga ljubezni, ki je zame univerzalni Duh in je prisoten v vsakem atomu tega vesolja. V ljudeh, živalih, rastlinah, mineralih. On je zame Stvarnik vsega, kar nas obdaja. Verujem v Jezusovo božanstvo in v njegov nauk, ne verujem pa v katoliškega Boga, ki pošilja nekaj milijard nekatolikov v večni pekel, ki v Bibliji poziva k ubijanju homoseksualcev, prešuštnikov, neposlušnih sinov, drugače verujočih, čarovnic, živali, pravzaprav vseh, ki niso poslušni duhovnikom … Biblija bralcu nedoumno zabiča: “Vse, kar vam zapovedujem, tega se držite in vestno spolnjujte. Ničesar ne dodajte in ničesar ne jemljite stran!” (5. Mojzes 13,1) Tudi v Katekizmu RKC piše, da naj kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično božjo besedo. Pomislite, koliko ljudi še danes verjame, da je Bog res avtor teh tekstov in koliko milijonov ali milijard ljudi je v zgodovini človeštva umrlo in še danes umira tako zaradi krščanstva kot muslimanskega fanatizma in podobno zato, ker nekateri verjamejo, da je morjenje božja volja, in da je Biblija v celoti božja resnica?

To, kar navajate, so ekscesi, opravičevanje človeških zablod z izgovarjanjem na Boga. Mislim, da sodobna doktrina RKC govori drugače.
Moje trditve temeljijo na zapisanih dokumentih, ki pa jih RKC ni preklicala, zanje je odgovorna in z njimi polemiziram. Morebitno prikrito umikanje, verjetno samo zato, da ne bi vzbudili dvomov pri vernikih in tako še nadalje lagodno živeli na njihov račun, se mi ne zdi dopustno. Bi si upali podpisati, da oblast pride popolnoma v cerkvene roke, podobno, kot je to že bilo? Jaz si ne bi.

Pravite, da ste prakristjan, ali pri vas ne obstaja izključujoča dilema razumeti ali verovati?
Nihče ne more dokazati, da Bog obstaja, vsak mora najti ta dokaz sam. Boga se ne da naštudirati na fakultetah, lahko pa si pridobimo izkušnjo Boga. Pri tem nam lahko zelo pomaga, če postopoma izpolnjujemo Deset božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori. Vsak, ki te zakonitosti izpolnjuje, ugotovi, da mu gre v življenju postopno boljše na vseh področjih.
Prakristjani so bili od vsega začetka nasledniki Jezusa iz Nazareta, po njegovih priporočilih so ustvarili skupnosti, v katerih so živeli povsem preprosto življenje in se trudili brez duhovnikov živeti in izpolnjevati božje zakone, kot jih je živel in učil Jezus. Prehranjevali so se vegetarijansko in za njih je peta zapoved “Ne ubijaj!” veljala tudi za živali. Živeli so miroljubno, zato v skupnosti niso sprejemali vojakov in lovcev. Cerkev je prakristjanske skupnosti v zgodovini večkrat okrutno iztrebila, kot denimo Katare, Bomile, Manihejce, ker so se trudili dosledno živeti Jezusov nauk, ki izključuje duhovniško hierarhijo. V današnjem času je prakristjanski tok ponovno vzniknil pred 35 leti, ko sta Kristus in Stvarnik začela delovati preko prerokinje Gabriele. Preko nje sporočata celotnemu človeštvu vse duhovne zakonitosti, ki lahko vsakemu človeku pomagajo najti smisel bivanja na zemlji in pot do Boga.
Moja izkušnja je, da vedno, ko se v notranjosti povežem s Kristusom, mu zaupam svoje težave in ga prosim za vodstvo, takoj postanem bolj umirjen.

Toda to, da ti gre na boljše, še ne pomeni, da za naukom stoji pravi Bog. Imajo tudi katoličani po udeležbi pri maši ali po obhajilu občutke, ki jim omogočajo uspešnejše premagovanje vsakodnevnih tegob?
Tega ne vem, kako se počutijo katoliški verniki po maši. Pravzaprav ni pomembno, kako se počutiš po nekem dogodku, bistvena so dejanja, Kristusov nauk je treba udejanjati, živeti. Sprašujem se, kakšno korist imajo verniki pri maši od raznih obredov, ceremonij, ritualov, kultov, spovedi, ki praktično vsi izhajajo iz poganstva, če se ne trudijo vsak dan tako živeti. Mašni obred nima nič skupnega s Kristusom. Vsi ti pozunanjeni cerkveni običaji ljudi samo odvračajo od Boga, ki ga lahko vsak človek najde v svoji notranjosti. Lahko bi rekel, da so vsi ti obredi za človeka nekakšno mamilo, ki mu zapre srce za notranjo vero, za vero srca.

Govor na gori je poleg Desetih božjih zapovedi eno redkih, če ne edino vodilo vere prakristjanov, toda zapisan je bil mnogo kasneje na osnovi ustnega izročila. Je sploh lahko avtentično Kristusov? Čudi me tudi vaša vera v Gabrielo, ki je pravzaprav v bistvu nekakšna kopija Mohameda?
Islama ne poznam dovolj, verjamem pa v božje poslanstvo Gabriele. Če poskusimo živeti po zakonitostih Govora na gori, npr. da drugemu ne storimo to, kar sami ne želimo, da drugi nam stori, se hitro prepričamo, da je ta zakonitost božanska in da je avtentična. »Po njihovih delih jih boste prepoznali.« To je edino pravo merilo, kdo je kdo.

Zakaj in kdaj se je RKC odpovedala Kristusu?
Tu bi citiral pokojnega cerkvenega zgodovinarja dr. Franceta Susmana, ki je v članku Pavlova kriva vera preplavila ves svet zapisal: »Samozvani apostol Pavel je učil manjvrednost ženske, suženjstvo, ubijanje in uživanje živali, nikoli se ni skliceval na Jezusov nauk in njegovo življenje. Prvotni, esenski kristjani so ga imeli za demonskega nasprotnika Mesije. Namesto Jezusovega nauka o zdravem življenju in reinkarnaciji je učil odrešenje z Jezusovo smrtjo na križu. Od vsega začetka je bil zagrizen nasprotnik esenskega krščanstva in ker ni uspel s svojo odprto sovražnostjo, se je zvijačno vrinil v njihove vrste, da bi ga uničil od znotraj. Rimska cerkev, in prek nje vse obstoječe krščanske cerkve, slonijo na Pavlovih izmišljotinah.« Po mojem mnenju se je razkol med Kristusom in Cerkvijo začel s Pavlom. RKC je Pavlova in nikakor ne Kristusova.

Reinkarnacija kot del Kristusovega nauka je zame nekaj čisto novega. Na čem sloni ta dogma?
To ni dogma, to je za mnoge ljudi povsem logično dejstvo. V knjigi Katerega preroka vaši očetje niso preganjali, izdajatelja Verlag das Wort, lahko preberemo: »V času Jezusa iz Nazareta je večina ljudi poznala nauk o reinkarnaciji. To vemo, ker je pomemben zgodovinar Jožef Flavij, ki je živel v prvem stoletju po Kristusu, točno opisal takratno situacijo. Piše, da so celo farizeji verovali v reinkarnacijo. Kaj pa se je po Jezusovem življenju dogajalo z naukom o reinkarnaciji? Potem, ko je Cerkev na nekem koncilu prepovedala nauk o ponovnem rojstvu, se je izgubila sled za njo.« Cerkev je zatrla ta nauk o reinkarnaciji zato, da je lahko začela ljudi strašiti o večnem prekletstvu in jih vezati nase. Nauk o reinkarnaciji pa govori o tem, da se človek tolikokrat rodi v zemeljsko telo, dokler popolnoma ne očisti svoje duše.

Četudi se je možno z vami marsikdaj tudi strinjati, to še vseeno ni zadosten razlog za tako rekoč popolno zavračanje cerkvenega nauka, ki ga pri nas spontano in seveda tudi po svoje tako ali drugače uspešno živi okrog 90% ljudi? Da o tem, da je krščanstvo, podobno kot tudi druga verstva, odločilno prispevalo k družbenemu in kulturnemu razvoju človeštva, niti ne govorim. Kaj je spornega v današnjem nauku RKC?
Če bi res vsa ta zunanja verstva prispevala h kulturnemu in družbenemu razvoju človeštva, potem danes v svetu ne bi bila takšna katastrofalna situacija. So križarske vojne, pobijanje Indijancev, pokol več milijard živali letno, bogatenje cerkve na nepošten način in mnoge zlorabe, spletke, laži in zavajanja škofov in duhovnikov tudi danes res kulturni napredek?
Sporno pri nauku RKC je to, da ona trdi, da se brez zunanjih ritualov, zakramentov in brez duhovščine nobena duša ali pa človek ne morejo vrniti k Bogu. Jezus je učil notranjo religijo, po kateri človek ne potrebuje posrednika do Boga, sam lahko stopi v kontakt z Bogom, po katerem, na primer, večno prekletstvo, s katerim RKC straši svoje vernike, sploh ne obstaja. Jezusov nauk je miroljuben, zelo jasno uči, naj ljubimo celo svoje sovražnike. Cerkev je zagovarjala in še zagovarja »pravične vojne« in je nestrpna do vseh, ki so drugačni.
Jezus ni nikogar postavljal za božjega namestnika. Učil je, naj izpolnjujemo njegove nauke in molimo k Očetu v tihi kamrici, naj si bomo med seboj enaki, Cerkev pa je postavila duhovniško hierarhijo, ki z nazivi, bogatimi oblačili in razkošnimi zgradbami utrjuje svojo vlogo. Jezus pa je govoril: „Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer jih uničujeta molj in rja,” (Mt 6, 19), govoril je o tem, da je človek tempelj Svetega Duha, da ne potrebuje zunanjih templjev in da lahko vsak v sebi najde Boga.
Papež se celo imenuje božji namestnik in sveti Oče, čeprav je Jezus jasno rekel: »Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.« Cerkveni odnos do bogastva je vse prej kot vzor uresničevanja Jezusovega nauka in prispevek k reševanju nepravične delitve dobrin na svetu.
Namesto da bi v prvo vrsto postavila uresničevanje Kristusovega nauka in ga udejanjala kot prva, ponuja ljudem prazne obrede, priprošnje k svetnikom, čaščenje Jezusove matere, relikvij …, kar nima z Jezusovim naukom nič skupnega, temveč se samo navezuje na razne poganske kulte. Jezus je obsojal duhovščino z njenimi žrtvovanji živali.
Cerkev je skušala prikriti, da se je Jezus zavzemal za živali. Od starozaveznega žrtvovanja živali Bogu je danes Cerkev naredila še korak dlje: zagovarja žrtvovanje živali v korist človeka, za gurmanstvo, lovsko zabavo in v grozljivih poskusih, ki naj bi človeku prinesli zdravje in blagostanje.
Ob vseh teh nasprotjih je moč trditi, da cerkev Kristusovo ime zlorablja, spremenila je njegov nauk, posledica pa so največje tegobe današnjega sveta: vojne, revščina in uničevanje narave. Vsak lahko sam presodi, kaj je o tem učil in živel Jezus iz Nazareta in kaj uči in kako živi Katoliška cerkev. Če bi živeli Kristusov nauk, bi danes namesto apokaliptične sedanjosti imeli raj na zemlji.

Ali res verjamete, da bi danes človeštvo, kar 6 milijard nas je, kar pomeni nekaj tisočkrat več kot v Kristusovih časih, lahko sploh preživelo na način, kot so ga živeli prakristjani? Je sploh možno človeka tako spremeniti, da bi se odpovedal svojemu egoizmu in zaživel, kot vi pravite, po Božji volji?
To je vsekakor edini način, da bi preživeli, kajti tako kot živimo danes, nimamo nobene možnosti več. Danes smo gotovo zabredli že predaleč, da bi se čez noč lahko vrnili nazaj, toda nekje je potrebno začeti. Človeštvo je potrebno osvestiti, da tako kot delamo, ne moremo naprej. Postopoma se moramo vrniti na začetek in z doslednim upoštevanjem pravih Jezusovih naukov vzpostaviti tisto sožitje z naravo, ki ga je učil in živel Jezus. Vegetarijanstvo in miroljubno kmetijstvo sta prvi in nujen korak v to smer.

Se vi čutite poklicanega, da človeštvu pomagate do tega spoznanja?
Verjamem, da ima vsak človek poslanstvo na tem svetu, to je ponavadi tisto delo, ki ga opravlja z največjim veseljem. Sam pri sebi sem prišel do določenih spoznanj, ki me izpolnjujejo in v zadovoljstvo mi je, če z njimi komu lahko pomagam. Nikomur pa ničesar ne vsiljujem. Kogar bi ta tematika zanimala, lahko več o tem prebere na mojem blogu na RTV Slovenija, kjer pod rubriko iskanje vtipka: likar.

FK / Šentjurske novice, 22. 2. 2011

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
148 queries in 1,246 seconds.