V naslednjih tednih bo jasno, kakšna bo vsaj kratkoročna usoda največjega šentjurskega podjetja, ki se še naprej utaplja v dolgovih. Dokapitalizacija zaenkrat ni bila uspešna, saj se Slovenska industrija jekla (SIJ) ni odločila za vstop v Alpos. Uprava se še vedno pogovarja z bankami upnicami o reprogramiranju 88 milijonov evrov dolgov. Skupaj Alpos sicer dolguje kar 144 milijonov evrov.
V zadnjih tednih se finančni klobčič okoli prezadolženega Alposa dokaj hitro razpleta. Konec junija je postalo dokončno jasno, da SIJ, ki se ga je dolgo omenjalo kot možnega rešitelja, ne namerava vstopiti v šentjursko podjetje. Očitno je zadolženost prevelika, zanimivo pa je, da se je SIJ v istem času odločil za nakup jeklarskega centra v Nemčiji.
Alpos je konec junija izvedel skupščino delničarjev, na kateri je uprava predlagala dokapitalizacijo družbe v višini 68 milijonov evrov. Delničarji se za dodatno vlaganje niso odločili, tako da je uprava 1. julija zaradi trajnejše nelikvidnosti in prezadolženosti na celjsko sodišče vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Predlog ni bil ustrezen in ga je vodstvo Alposa moralo dopolniti s poročilom o finančnem položaju in poslovanju, načrtom finančnega prestrukturiranja, poročilom revizorja …
Prinaša prisilna poravnava tudi odpuščanja?
Seveda smo to želeli vprašati Alposovo vodstvo. Predsednik uprave Mirjan Bevc na konkretna vprašanja ni odgovoril, ker da podjetju Zakon o trgu finančnih instrumentov nalaga, da morajo vse informacije, pomembne za investitorje in delničarje, najprej objaviti na spletni strani Borze in spletni strani družbe. Bevc je sicer pohvalil zanimivost vprašanj, med katerimi nas je tudi zanimala kreditna aktivnost Alposa v preteklih letih in lastniška ozadja v podjetjih Benkol in Alpe Adria Privatbank, ki sta med večjimi delničarji Alposa. Omenjeni podjetji naj bi bili po pisanju nekaterih poslovnih časopisov t.i. »nabiralnika«, registrirana v Liechtensteinu.
Našel se je denar tudi za Merkur
Da so razmere v Alposu izredno težko kaže tudi zadnje poročilo o finančnem položaju in poslovanju podjetja. Samo v prvem četrtletju 2010 so ustvarili 51 milijonov evrov izgube. Kot poroča Dnevnik, je Alpos navkljub težkim razmeram v preteklosti posodil 10 milijonov evrov podjetju Merfin, ki je v lasti nekdanjih menedžerjev Merkurja. Šlo naj bi za pomoč Binetu Kordežu pri sofinanciranju menedžerskega odkupa Merkurja, ki je, zanimivo, eden največjih upnikov Alposa …
Ne glede na preteklo poslovanje in morebitne sporne poteze uprave pa je aktualno dejstvo, da je Alpos, ki v Sloveniji zaposluje 430 ljudi (v celotni skupini dobrih 800), družba v prisilni poravnavi. Uprava je ob vložitvi predloga na sodišče zapisala, da analize kažejo na možnost za nadaljnje poslovanje le ob izvedenem finančnem prestrukturiranju. Z njim se morajo strinjati upniki, je pa zdaj že skorajda dokončno jasno, da Alpos v trenutni obliki praktično ne more več splezati na zeleno vejo. Ob stanju v Cevarni, kjer delajo le občasno, nikakor ni izključeno, da bo načrt finančne reorganizacije predvidel tudi odpuščanje delavcev, kar »prisilke« pogostokrat prinesejo. Prisilna poravnava lahko sicer vključuje tudi odprodajo nepotrebnega premoženja, prenos dela poslov na drugo pravno osebo in še kakšen ukrep.
»Ves čas vzporedno potekajo pogajanja z glavnimi upniki, predvsem z konzorcijem bank, ki predstavljajo največji delež upnikov Alposa. Skozi prisilno poravnavo želimo čim prej priti do ustrezne rešitve, ki bo omogočala obstoj poslovne skupine Alpos in ki bo sprejemljiva tudi za upnike. V času prisilne poravnave pričakujemo, da bomo uspeli zagotavljati večji obseg poslovanja družbi Alpos Metalurgija, pričakujemo pa tudi, da bo poslovanje ostalih hčerinskih družb še naprej potekalo nemoteno. V največji možni meri si bomo prizadevali poravnavati obveznosti, ki nastajajo s tekočim poslovanjem, kar velja tudi za zagotovitev sredstev za izplačilo osebnih dohodkov,« je v izjavi za Šentjurske novice pojasnil Mirjan Bevc, ki predvideva, da bo glasovanje upnikov o prisilni poravnavi septembra.
Je rešitev v holdingu?
Časnik Večer medtem poroča, da je prisilna poravnava v Alposu še vedno pod vprašajem, saj sodišče sklepa o njenem začetku do konca prejšnjega tedna še ni sprejelo. Večer razkriva, da alposovo vodstvo načrtuje rešitev podjetja s preoblikovanjem v holding, ki bi nekaterim svojim hčerinskim in povezanim podjetjem prodal opremo in nepremičnine, drugim pa bi jih dajal v najem. Zaračunal bi jim tudi uporabo blagovne znamke. Družba bi tako v prihodnje lahko delovala z zgolj dvema zaposlenima.
L.H. / Šentjurske novice, 28. 7. 2010
