Konec januarja 2010 je bilo na Uradu za delo Šentjur prijavljenih 1006 brezposelnih oseb, kar je največ v zadnjih letih. Podjetja niso podaljševala predvsem pogodb za določen čas. Občutno se je povečalo tudi število prejemnikov socialne pomoči. V Šentjurju je največ brezposelnih žensk v regiji.
Gospodarska kriza v letu 2009 ni prizanesla niti šentjurski občini. To kažejo tudi zadnji podatki Zavoda za zaposlovanje. Konec januarja je bilo na Uradu za delo Šentjur prijavljenih 1006 brezposelnih oseb, kar je daleč največ v zadnjih letih. V minulem desetletju je bilo brezposelnih v Šentjurju vseskozi manj kot 1000, rekordno stopnjo so sicer zabeležili konec leta 1997, ko je bilo brez dela kar 1695 oseb.
13 let kasneje so razmere vsej prej kot rožnate. Samo v letu 2009 je brez službe ostalo več kot 250 Šentjurčanov in Dobjanov. »Med letom se je v evidenco brezposelnih oseb prijavilo 1140 oseb, največ januarja (117), junija (133) in oktobra (154). Kljub stalni rasti je trend brezposelnosti na območju Šentjurja nižji kot v celjski regiji in Sloveniji. Indeks rasti za Šentjur je 132,2, za celjsko regijo 137,0 in za Slovenijo 145,9,« pojasnjuje vodja šentjurskega urada za delo Albin Počivavšek.
Med novoprijavljenimi iskalci službe je bilo največ tistih, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi izteka določenega časa, in oseb, ki jim je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi poslovnih razlogov. V ukrepe aktivne politike zaposlovanja je bilo sicer vključenih 677 brezposelnih Šentjurčanov.
V letu 2009 se je iz vrst brezposelnih oseb zaposlilo 483 oseb. Zaposlitev je bilo za 1,6 odstotka manj kot v letu 2008, vseeno pa je vsaj nekaj zaposlitvenih možnosti, kljub zmanjšanemu zaposlovanju, vseeno bilo. Stopnja registrirane brezposelnosti je na območju Šentjurja sicer najnižja v celjski regiji. Znaša 10,3 odstotka, kar je malenkost več od stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji, ki po zadnjih podatkih znaša točno 10 odstotkov.
»Ključni razlogi za rast brezposelnosti v Šentjurju so enaki, kot veljajo za celotno Slovenijo. Podjetja zaradi zmanjšane gospodarske aktivnosti najprej niso podaljševala pogodb o zaposlitvi za določen čas, da so ugotavljala presežke delavcev in prekinjala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Nedvomno se to pozna tudi v povečanem prilivu iskalcev prve zaposlitve ob koncu leta,« pojasnjuje Počivavšek.
V Šentjurju največji delež brezposelnih žensk v regiji
Šentjur je migracijsko zelo povezan z območjem Celja. Dogajanja na vseh področjih imajo velik medsebojni vpliv. Za območje Šentjurja je značilen najvišji delež žensk med brezposelnimi osebami v regiji (537 oziroma 53,4%), višji od povprečja v regiji je delež mladih do 26 let (18,7%), med nižjimi pa je delež brezposelnih invalidov (9,7%).
»O projekcijah na področju gibanja zaposlovanja in zaposlenosti je nehvaležno govoriti, zavod za zaposlovanje je v fazi zbiranja anket o letnih načrtih zaposlovanja za leto 2010, so pa znane napovedi o še nadaljnji rasti brezposelnosti, zaposlenost naj ne bi takoj sledila okrevanju gospodarstva in njegove povečane aktivnosti in rasti družbenega proizvoda,« zaključuje Počivavšek.
Več tudi socialnih pomoči
Gospodarska kriza in povečana brezposelnost sta vplivala tudi na socialne razmere na Šentjurskem. S Centra za socialno delo so sporočili, da so v letu 2009 na območju Šentjurja in Dobja skupaj izdali 2762 odločb, od tega 1778 odločb o pravici do denarne socialne pomoči (DSP) in 984 odločb o pravici do izredne denarne socialne pomoči (IDP). Ugotavljajo, da je bil v letu 2009 največji porast na področju dodelitve IDP, in sicer za 29. V primerjavi z lani je po Zakonu o socialnem varstvu bilo za 11 odstotkov več pomoči.
L. H ./ Šentjurske novice
Najvišje bruto plače v Šentjurju, december 2009
ZD Šentjur, 6278 EUR
Občina Šentjur, 3770 EUR
Upravna enota Šentjur pri Celju, 3283 EUR
OŠ Franja Malgaja Šentjur, 3261 EUR
Dom starejših Šentjur, 3235 EUR
Šolski center Šentjur, 3145 EUR
