V čustveno nabitem anonimnem pismu, naslovljenem na direktorja Doma starejših Šentjur (DSŠ) Branka Gorečana, ki naj bi ga napisali njegovi sodelavci, je nanizanih kar veliko sodb, obtožb, sumničenj, …, ki so potrebni konkretnih odgovorov. Poskušali smo jih poiskati v pogovoru z domnevnimi akterji tega spora.
Bistveni poudarki anonimnega pisma:
– Direktor Gorečan vodi sestanke tako, da pusti govoriti samo svojim podpornikom (»pudeljčku Mišku«), ustavna pravica in dolžnost vsakogar pa je, da pove svoje mnenje, da bi kvaliteta dela bila boljša.
– Sodelavci so se želeli pogovoriti glede vzrokov za »odstranitev« glavne sestre Martine Gorjup, ki po njihovem mnenju dela dobro, a jim direktor tega ni omogočil.
– Direktor Gorečan se vede tako, kot da je DSŠ njegova lastnina in ne javni zavod.
– V pisarnah DSŠ je veliko sporov, glavno besedo pa ima »direktorica Metka«, ki krivično ocenjuje uspešnost zaposlenih in odloča o njihovih plačah.
– V DSŠ s kamerami nadzorujejo zaposlene, direktor pa naj bi se potem doma in v družbi svojih prijateljev norčeval iz njih. Direktor na izletih in plesih ob koncu leta nadleguje delavke. Na zadnjem sindikalnem izletu je »ponovno grozljivo izbruhnil nad prikupno plesalko«.
– Delavke se bojijo njega in njegovih groženj, zato veliko zaposlenih v DSŠ išče druge službe.
Najprej sem poskušal govoriti z glavno sestro – pomočnico direktorja Martino Gorjup, ki je očitno v jedru spora, toda gospa Martina je od spornega zbora delavcev dalje na dopustu. Toda tudi njene namestnice Ivice Golob ni bilo na delovnem mestu, od zbora delavcev dalje je na bolniški. Poklical sem jo domov, pa je povedala, da je trenutno tako razrvana, da ni v stanju dati izjave. Tretja sestrska inštanca gospa Barbara pa z menoj ni želela govoriti. Ker tudi direktor Gorečan ni bil navzoč, sem poskušal poklepetati z receptorko. Brez uspeha, ona da izjav ne daje, sicer pa misli, da je anonimno pismo, ki se je znašlo tudi pri njej, »brez veze«.
Branko Gorečan, direktor DSŠ:
Absurdno bi bilo odgovarjati na vse navedene obtožbe in očitke, ki so brez sleherne osnove in so očitno nastali v čustvenem afektu. Takoj ko sem pismo dobil, sem ga dal razmnožiti in razdeliti po vseh oddelkih, nimam slabe vesti, zato naj vsi vedo, za kaj gre.
Ne bom pa zanikal, da v Domu res nismo imeli določenih težav. Začelo se je pred tremi leti z nekakšnim osebnim sporom med glavno sestro Gorjupovo in socialno delavko Gombačevo, ki se je potem razrasel v širše nezadovoljstvo med zaposlenimi. Zaradi slabih odnosov so v letu dni štirje zaposleni iz oddelka za nego dali odpoved zaposlitve. Kot direktor sem posegel vmes, naročil pri ustrezni agenciji t.i. supervizijo, ankete in delavnice pa so pokazale, da gre med menoj in glavno sestro za konceptualna nasprotja in da je vir nesoglasij v kolektivu ravno manjša skupina okrog gospe Gorjup. Ker je tudi Gorjupova sama že večkrat izrazila željo, da bi se upokojila, sem ji predlagal upokojitev po sistemu odpovedi iz poslovnih razlogov z odpravnino, ona pa moje pisne ponudbe ni zavrnila. Ta rešitev se mi je zdela dobra, kajti kot glavna sestra je res postavila dobre temelje zdravstveni negi v domu. Nato je prišlo do tistih dveh sestankov in očitkov, da hočem glavno sestro na silo odstraniti. Tu sem morda res ravnal napačno, ko sem pred zborom delavcev poimensko naštel tiste delavke, ki jih je supervizija identificirala kot moteče. To je vsebinsko vse ozadje tega anonimnega blatenja mene kot direktorja. Vprašajte kogar hočete od zaposlenih, pa boste videli, da so vse obtožbe iz trte izvite. Ne nazadnje o dobrem vzdušju v kolektivu kažejo po svoje tudi prijave za letošnjo novoletno zabavo; še nikoli jih ni bilo toliko kot letos.
Kako se bo ta zadeva končala?
Upam, da se je že končala. Glavna sestra Martina je v odhajanju, kolektiv pa se umirja. Žal pa je res, da nam je moralna škoda bila narejena in da razbitega vrča ni mogoče kar tako spet sestaviti.
Gospo Martino Gorjup sem obiskal na njenem domu:
Določene težave smo v DSŠ imeli že kar nekaj časa, toda od lanske supervizije dalje je šlo samo še navzdol. Zakaj je direktor supervizijo naročil in kaj je bilo z njo ugotovljeno, nismo nikoli izvedeli, na tem zadnjem zboru delavcev pa je direktor kar izbruhal imena tistih, ki naj bi bili problem, in med njimi sem bila jaz na prvem mestu. Odnosi med nama, med menoj kot glavno sestro, ki sem odgovarjala za strokovno delo v domu, in direktorjem so res bili že kar nekaj časa težki, zato sem tudi razmišljala o predčasni upokojitvi, o tako imenovanem čakanju. O njegovem dopisu, s katerim mi je ponudil odpoved delovnega razmerja iz poslovnih razlogov in tudi o tem, da so mi pravniki povedali, da takšna rešitev v mojem primeru ni možna, sem v petek 23. oktobra na neformalnem oddelčnem sestanku (med malico) obvestila svoje sodelavce. Ker je direktor že večkrat izjavil, da se bo naju z Golobovo tako ali drugače že iznebil – mimogrede, delovno mesto glavne sestre je že ponudil na novo zaposleni sestri, ki je pravkar končala pripravništvo – sem takoj vedela, da me hoče zavestno izigrati. Še isti dan je potem prišlo do incidenta z njim, da nimam pravice sklicevati takšnega sestanka itd., tudi grozil mi je. Takoj v ponedeljek se je zgodil zbor delavcev. Kaj se je tam dogajalo, je povzeto v anonimnem pismu. Direktor Gorečan je ravnal tako, kot smo navajeni, to je avtoritativno, oblastno, izključujoče, tudi žaljivo.
Se strinjate z ugotovitvami v anonimki?
Večinoma se kar strinjam, čeprav sem o nekaterih očitkih, na primer o nadlegovanju delavk ali ob njegovem zabavanju z nadzornimi kamerami le posredno kaj slišala od drugih.
Kaj pa pomeni »pudeljček Miško«?
Beseda je pregroba, namiguje pa na to, da si je direktor okrog sebe namestil ljudi, večinoma gre za njegove podanike, ki ga brezpogojno podpirajo in s katerimi obvladuje vso dogajanje v Domu.
Kaj boste naredili?
Ne vem, grozno mi je. V Dom sem prišla z odličnimi referencami, deset let sem strokovno in zavzeto delala, imam odlično negovalno ekipo, tudi oskrbovanci nas cenijo, zdaj pa naj bi bila glavni moteči element. Tega ne morem sprejeti.
Jurij Malovrh, predsednik sveta zavoda DSŠ:
O anonimnem pismu mi ni nič znanega, me je pa pred časom direktor Gorečan seznanil s sporom z glavno sestro zaradi težav s plačami. Mislim, da anonimno pismo ni materija, s katero naj bi se ukvarjal Svet zavoda.
Jože Korže, podžupan:
Da, pismo poznam, podrobnosti pa ne. Toda v njem je toliko raznih očitkov, da verjamem, da se v DSŠ res nekaj dogaja. Občina ima v Svetu DSŠ svoje predstavnike, toda kot mi je znano, o omenjenem sporu nimajo nobenih informacij. Kot državni svetnik bom zahteval pojasnilo Ministrstva za socialo in delo.
Tako, to so nekatera dejstva, resnica pa je verjetno nekje vmes. To, da sta glavna sestra in njena namestnica dobesedno izginili iz DSŠ, pa le kaže, da so odnosi v DSŠ vendarle prenapeti in da bo za umiritev verjetno potreben poseg od zunaj. Na zadnji seji OS je svetnik NSi Janko Cerkvenik postavil tudi javno vprašanje na to temo, direktor Gorečan pa mu je tudi že odgovoril s pismom, ki pa je predolgo za objavo, pa tudi vsebinsko ne prinaša bistvenih novih informacij.
F. K. / Šentjurske novice
*na prvi sliki je pogled na Dom starejših Šentjur, na drugi pa direktor Branko Gorečan
