Kot smo predvidevali, se je vsa volilna ponudba zgostila na zadnje dneve pred volitvami, zato novim volilnim ponudbam ne moremo posvetiti toliko prostora, kot smo jih v prejšnjih številkah namenili GOŠ in LDS. Toda posebne škode zaradi tega ne bo, kajti stranke in njihovi županski kandidati, ki so se na volivce spomnili tako rekoč zadnji hip, so praviloma naša druga liga in se s šentjursko politiko ne ukvarjajo najbolj resno, bolj jim gre za to, da se promovirajo in pripravljajo teren za državnozborske volitve. Iz njihovih programov bomo povzeli samo tisto, kar je novo ali se bistveno razlikuje od ponudb konkurence, kajti to, da bodo vsi po vrsti gradili ceste, vodovode, Kulturni center Šentjur, športno dvorano pri Kmetijski šoli, vrtce, šole, stanovanja, prebudili Slivniško jezero, delali oh in ah pošteno, pohlevno poslušali občane in skratka podpirali vse živo, za realno oceno njihove politike pač ni relevantno.
Več prostora bomo dali izjemoma le SDS in županu Tislu, ker sta nesporno prva liga in najresnejša kandidata za zmago. Čeprav sta se na javni sceni intenzivno pojavljala tako rekoč skoraj vsak dan (otvoritve, razna srečanja, TV, Informator, …), sta v programskem smislu skromna. Očitno sta prepričana, da jima je volilna zmaga vnaprej zagotovljena.
Volilna ponudba št. 3, SDS in župan Štefan Tisel: »Z zaupanjem in sodelovanjem zmoremo vse«
Novinarski konferenci, ki sta jo Korže in Tisel imela 24. avgusta, žal nisem mogel prisostvovati, zato sem lahko ocenil program vodilne šentjurske stranke in njenega županskega kandidata le na osnovi uradnih povzetkov, ki nam jih je posredovala njihova piarovka Jelka Godec. Če je to vse, kar so sami zapisali o sebi, potem lahko mirno rečem, da niso povedali ničesar. Volivcem ponujajo, da bodo še naprej delali v sedanji sestavi in enako uspešno kot do sedaj. Izven tistega, kar smo navedli v uvodu (ceste, vodovodi itd.), v programu ni niti ene zamisli, ki bi odstopala od splošnega kandidatskega bla bla. Slogan iz naslova je sicer odličen, zdi pa se, da govori o tistem, česar naši sedanji oblasti pravzaprav primanjkuje.
Kaj lahko pričakujemo od SDS?
SDS in Štefan Tisel se počutita neverjetno samozadostna, zato nista niti poskušala iskati novih šentjurskih razvojnih prijemov. V dobro jima moramo šteti, da te svoje »politične filozofije« vsaj nista skrivala.
Sestava bodočega SDS svetniškega telesa se bo sicer precej spremenila; toda vse bo ostalo v rokah trdega jedra dosedanje SDS – Jožeta Koržeta, Ludvika Žafrana in Branka Oseta. Vsi drugi bodo novinci in ti se bodo svojega posla šele učili. Bolje obveščeni viri pravijo, da gre za vodstvu brezpogojno lojalne kadre.
V primeru, da bodo iz vsake volilne enote izvoljeni po trije svetniki SDS, kar je dokaj realno pričakovanje, potem bo položaj približno takšen: krajevno šentjursko politiko bodo kreirali Lovro Perčič, Aleksandra Šuster Močnik in Branko Oset. Dva novinca in prekaljeni »ata« Oset. Težko bi rekel, da je kdo med njimi prava politična osebnost. Prva dva sta neznanki, Oset, ki vedri v šentjurski politiki še iz komunističnih časov, pa se je kot gasilski eksponent že dodobra iztrošil.
Ponkovško-drameljsko šentjursko volilno enoto naj bi obvladovala družina Korže: Jože na prvem mestu in hči Jelka na tretjem, vmes pa je postavljena ne ravno najbolj optimalna Drameljčanka Štefanija Kramaršek. Zanimivo bo videti, kako bodo volivci reagirali na ta rahlo provokativno nepotistično postavitev. Pa še pretežno ženska je. Če že morata biti oba Koržeta na listi (Kot da SDS na Ponikvi nima kadrov?), bi bilo lepo, da bi eden od njiju bil na neizvoljivem mestu.
V slivniško planinski VE je SDS postavila na čelo liste v politiki neznano Tatjano Tisel s Planine, ki pa ima to prednost, da je županova sorodnica. Pa smo spet pri nepotizmu. Za njo imata dobre možnosti za izvolitev še »večni« Ludvik Žafran in predsednik KS Kalobje Hribernik. Slednjemu se zna zgoditi, da bo za izvolitev potreboval preferenčne glasove, v tem primeru bi se utegnil krepko zamajati Žafranov svetniški stolček.
Toda zdi se, da številna nova imena bodočih občinskih svetnikov, med njimi kar 4 ženske, ne zagotavljajo novega duha v stranki. Brez dvoma bodo svetniki SDS županov glasovalni stroj in če bo treba, bodo izglasovali tudi, da vode Voglajne tečejo v nasprotno smer. Razčiščevanja politične nehigiene in afer tega mandata (Ipavčeva 17, Igrišče na mivki in »zasebna poslovna sodelovanja« občinskih funkcionarjev s CMC, IPI in drugimi izvajalci občinskih investicij) gotovo ne bo.
Na julijski seji OS je Korže zelo brutalno razgalil SDS strankarski politični kredo, ko se je od srca razjezil nad Artnakovo zahtevo, da naj se odkrito pove, kateri občinski funkcionarji so na svojih zasebnih gradbiščih angažirali »občinska« podjetja. Po Koržetovem je to bil nevaren presedan, nesprejemljivo vohunjenje za občinskimi funkcionarji, kot v starih komunističnih časih. »Berluskonizacija« v prečiščeni obliki! Zanimivo, da njegovega izpada njegovi politični nasprotniki sploh niso pograbili in ga pri priči raztrgali na kosce, kar seveda kaže na manjko etike v šentjurski politiki.
Tisel naš vsakdanji
Pri Tislu, za katerim se vleče dve desetletji dolg politični rep, ni več nobenih skrivnosti: je karizmatični politik. Če k njegovi zdravniški karizmi dodamo še sproščen nastop, pozitivno naravnanost, neverjetno lakoten optimizem ter permanentno predvolilno kampanjo, je nesporno šentjurski pop politik št.1. Zdi se, da ta hip v šentjurskih strankah ni človeka, ki bi ga lahko ogrozil. Škoda je le, da ima poleg vseh teh kvalitet preveč skritih šibkih točk. To, kar se je v dveh njegovih mandatih dogajalo na Občini, nesporno tudi z njegovim sodelovanjem, se kaže »pravičnikom« domala kot srhljiva kriminalka, njegovim »vernikom« pa kot maksimum uspešnosti. Toda dejstvo je, da se je »Berluskonizacija« šentjurske politike razvila iz njegovega odnosa do politične spodobnosti. Seveda ni in nikoli ne bo dokazov, da sta on in njegova ekipa kradla, toda dejstvo je, da so se izvajalci občinskih naročil smukali tudi na gradbišču županove hiše, okrog bazena direktorja občinske uprave, pri hišo Erike Kosi … Kar je vsaj hudo nespodobno, če nič drugega ne. Tudi prva košarkarska liga ni zastonj. Problem je predvsem v tem, da približni amaterski izračun kaže, da so naši občinski možje in žene v teh dveh mandatih »vrgli v zrak« okrog 7 milijonov € javnih sredstev. Podžupan Artnak je samo pri izgradnji cest naračunal 3,4 milijona razfrčkanih evrov. Je za politika lahko kaj hujšega, kot je očitek razmetavanje javnega denarja s sumom, da ga je nekaj ostalo tudi v njegovem žepu? Ob takšnih pomislekih povsem izgubijo svoj lesk velike investicije v ponkovško šolo, Zgornji trg in čistilno napravo, ki so najvidnejši dosežki Tislove ekipe. Pri čemer je treba vedeti, da gre v vseh teh primerih za projekte prejšnjih občinskih garnitur, ki so bili realizirani v velikem deležu z državnim denarjem in dolgoročnim zadolževanjem. Podobno velja za obrtne oziroma industrijske cone. Koliko novih delovnih mest smo dobili, ali pa nismo izgubili, po zaslugi občinske politike, je zaradi splošne krize težko ocenjevati, zagotovo pa smo nova delovna mesta dobili na občinski upravi, ki se je v zadnjih dveh mandatih »odebelila« za cca 30%. Če k tej številki prištejemo še »paraobčinske« službe, kot so RAK in številne druge (tuje) firme, ki delajo za občinsko upravo, se ta odstotek »debelenja« bliža kar fantastičnim 50%.
Toda kljub vsemu temu SDS, ki se je na volitve res temeljito pripravila (vsekakor veliko bolj kot katerakoli druga stranka), in županu Tislu, ki je skozi oba mandata na občinske stroške polno delal na svoji promociji, obeta na volitvah zmaga. Ne sicer v prvem krogu, na koncu pa le.
Volilna ponudba št. 4
SD in Cveto Erjavec: »Z znanjem in izkušnjami za spremembe«
Predstavitev programa in kandidatov je bila zadnji dan avgusta v Ipavčevi hiši. Za konferenčno mizo je sedela (pra)stara SD politična ekipa – Cveto Erjavec, Stane Zatler in Dubravka Turk, zato sem kar na začetku podvomil v njihov slogan glede sprememb.
Esdejevci so pripravili obširen program v 10 točkah, vsaka točka pa gotovo ima še po nekaj podtočk in so obdelali vse in še več. Tako kot vsi njihovi politični konkurenti bodo gradili ceste, vodovode, stanovanja, šole, poslovne cone, razvijali turizem, kulturo …, pač skrbeli za občane »spredaj in zadaj«. Tudi za denar jim gre, glavni vir občinskega denarja vidijo v EU.
Toda SD nekaj svojega le ima. Na prvo mesto so postavili točko »Intenzivnejše pridobivanje sredstev EU«. Kar pa je v načelu vprašljivo, ker smo v preteklem obdobju iz tega naslova pokasirali razmeroma kar veliko in tega denarja počasi zmanjkuje. Komunalni prispevek bi »primerno«? znižali, hotel Žonta morda namenili Kmetijski šoli, nadvoz preko Voglajne in železnice pa bi obvezno postavili na stari »Malovrhovi« lokaciji. To slednje je pravzaprav edina stvar, po kateri se razlikujejo od konkurence.
Niso pozabili na reorganizacijo občinske uprave in profesionalizacijo županske funkcije. Tudi njihov župan bi hodil po KS in pridno poslušal občane
Erjavec je posebej poudaril, da ponujajo povezovanje in sodelovanje vsem političnim dejavnikom, kar sem razumel, da bi se zelo radi videli v pričakovani zmagoviti Tislovi koaliciji, pa čeprav je kasneje v pogovoru Erjavec poudaril, da so se na prejšnjih volitvah s Tislom opekli in bodo sedaj bolj previdni.
Kaj nam lahko dajo SD in njihovi kandidati?
Erjavčeve možnosti za izvolitev za župana so zgolj teoretične, ob pričakovani zmagi tihe Tislove koalicije (SDS, SLS in Desus) pa mu tudi slabo kaže glede podžupanstva. Kot svojo veliko prednost Erjavec vidi v tem, da je SD na državni ravni v vladni koaliciji in lahko veliko pripomore pri odpiranju vrat na raznih koristnih ministrstvih. Kar v »klientizirani« Sloveniji ni zanemarljiva kvaliteta. Šentjurska SD pod njegovim vodstvom nikoli ni imela večjega vpliva na občinsko politiko in tudi v prihodnje očitno ne bo drugače.
Od svetniških kandidatov SD so na teoretično izvoljivih mestih v šentjurski VE Cveto Erjavec in zelo pogojno Fanika Lajh, v slivniško planinski Srečko Kranjčan iz Loke, v ponkovško drameljski pa presenetljivo žurersko spretni Miha Kundih s Ponikve. Zanimivo je, da je SD preferenčni adut s prejšnjih volitev, Anton Špan s Planine, prebegnil k Diacijevi GOŠ. Kaj prinašata v politiko Kranjčan in Kundih, je težko ocenjevati, ker sta nepopisana lista, nobenega dvoma pa ni, da bo prva violina SD Cveto Erjavec. Kar stranki na Šentjurskem ne obeta skorajšnjega preporoda.
Volilna ponudba št. 5, SLS: Vrnitev odpisanih
O načrtih šentjurske SLS vse do zadnjega ni bilo nič slišati, tik pred volitvami so ostali celo brez predsednika. Skratka kriza. Škripajoči voz je kot v.d. predsednika poskušal potegniti naprej bivši župan Malovrh.
Svojega županskega kandidata SLS nima, kar je škoda, ker bi lahko malo premešal že več ali manj razdeljene županske karte, javno pa tudi niso predstavili svojega programa. Kar smo našli napisanega, so le leporečno oblikovane znane šentjurske prioritete, kar kaže na to, da večjih volilnih ambicij vendarle nimajo. Ker pa sedaj kot prvi mož SLS nastopa Malovrh, bo brez dvoma vanj naknadno vgradil vsaj nekaj svojih prvin. Nadvoz pri Zikošku in trasa navezovalne ceste skozi Kamensko dolino se bosta verjetno vrnila na sceno. Pragmatična koalicija z SDS je verjetna, toda vsebinsko se bo Malovrh, ki še gotovo ni pozabil vseh zamer do Tisla, težko izognil priložnostnemu »opozicijskemu nagajanju«. Ni pa verjetno, da bi SLS postala povezovalni faktor obupno razpršene šentjurske opozicije.
SLS ima v Šentjurju še vedno dobro bazo in zlahka pride v OS tudi brez posebnega političnega naprezanja in brez prave idejne profilacije. Lista kandidatov v šentjurski VE je z izjemo nosilca liste Malovrha radikalno pomlajena, drugi dve listi pa sta bolj tradicionalni. Le nosilca sta nova: Matej Laubič v drameljsko-ponkovški in Milan Zapušek v slivniško-planinski VE. Ti trije so tudi predvideni novi svetniki v OS, za četrtega (Simona Zdolšek ali Milenko Tanšek) bo verjetno že zmanjkalo glasov. Na listah ni pravih »težkih« kandidatov, iz preteklosti bolj znani eselesovci (Brglez, Maruša, Bračko, Tanšek, …) so pristali na neizvoljivih mestih.
Volilna ponudba št. 6, DeSUS: Biti zraven
Šentjurski Desus, ki ga vodi Alojz Recko, se letos drži bolj ob strani. Županskega kandidata nima, tudi programa praktično ne, njegov program so interesi upokojencev. Je pa v vseh treh VE postavil polne in močne liste kandidatov za OS. Na izvoljivih mestih so Jože Štiglic v I., Stane Zupanc v II. in Alojz Recko v III. volilni enoti. Sami »rdeči« veterani. Obetamo jim dve mesti v OS, Stane Zupanc pa ostaja čakalnici. Uradno ne podpirajo nikogar, neuradno pa potencialnega zmagovalca, torej Tisla.
Volilna ponudba št. 7: Zares ne misli zares
Šentjurski Zares pod vodstvom Zdenke Vrečko je očitno ostal v povojih. Njihov volilni program je več ali manj šablonsko leporečen, glasove za OS pa bo v vseh treh volilnih enotah nabiralo vsega le 8 ad hoc kandidatov. Med kandidati sta bolj znana le ravnatelj OŠ Hruševec Robert Gajšek in Zdenka Vrečko, o Petru Petelinšku (II. VE) in Zvonku Povaleju (III. VE) pa doslej še ni bilo slišati nič posebno spodbudnega.
Zaresu grozi, da sploh ne bo prišel v OS, ali pa bo imel le enega svetnika oziroma svetnico – Zdenko Vrečko.
Volilna ponudba št. 8, NSi in Janko Cerkvenik:
Vse kaže, da bo NSi skupaj z Desusom in Zaresom kljub svojemu županskemu kandidatu pristala na repu šentjurskih strank, tik pred raznimi brezupnimi »muhami enodnevnicami«. Doslej niso javno predstavili niti svojega županskega kandidata niti svojega programa, kar je vsaj neresno, če že ne meji tudi na katastrofo. Janko Cerkvenik sicer ni slab županski kandidat, toda težko je uspeti brez denarja, z »mrtvo« stranko za seboj in brez upa zmage. Zna se zgoditi, da bo v OS edini iz NSi. Pogojno sta na čakanju še Drago Arzenšek in Franc Korenjak.
Volilne ponudbe 9, 10 in 11: SNS, Stranka slovenskega naroda, Lista za pravičnost in razvoj
Prav, naj bodo, toda v občinski politiki nimajo nobene vloge in nobenih šans. Nobeni od teh grupacij se ni zdelo vredno, da bi nam vsaj poslala kakšen svoj tekst, listo kandidatov ali karkoli drugega. Bog ve, če naši občani – kandidati sploh kaj razmišljajo, ko se vedno znova pustijo nategovati raznim političnim ekshibicionistom? Še največ šans ima SNS, ki ima v Šentjurju okrog redno 7% volivcev, kljub temu pa je malo verjetno, da bodo njeni slabo poznani kandidati (nosilci list so Celjan Peter Thaler, Jasmina Jelovšek in Nataša Volovšek) nabrali skupaj dovolj glasov za enega občinskega svetnika.
Dodatek k volilni ponudbi št. 1 GOŠ: Šentjurska deklaracija
Prvo deklaracijo smo Šentjurčani dobili pred 21 leti od ZSMS, sedaj pa nam je drugo verzijo pripravilo Gibanje za občino Šentjur (GOŠ).
Vsebinsko Deklaracije povzemamo pri primerjavah volilnih programov.
Je GOŠ realna alternativa sedanji oblasti? Nesporno sta GOŠ in Diaci edina odkrita nasprotnika »Tislove doktrine« in ostra kritika šentjurske strankokracije, toda se zdi, da sta Polnar in Diaci bolj kot ne le glas vpijočega v puščavi. Volilnega boja sta se lotila sicer filozofsko poglobljeno, toda preveč v rokavicah in celo brez denarja. Vprašanje je, v kolikšni meri bodo volivci sploh spoznali in razumeli njuno volilno ponudbo.
Iz GOŠ so teoretično na izvoljivih mestih v šentjurski VE Marko Diaci in Robert Polnar, v ponkovško-drameljski Boštjan Pisanec in v slivniško-planinski Boris Belej. Torej sami stari znanci iz zlatih časov šentjurske SMS, kar GOŠ jemlje imidž novega in civilnega. Zdi se, da bo več glasov kot lista dobil njihov županski kandidat, ki bi lahko prišel celo v drugi krog.
Povezava k izvorni volilni ponudbi št. 1
Dodatek k volilni ponudbi št. 2, LDS in Jože Artnak:
Volilna ponudba LDS je bila po predstavitvi v prejšnji številki ŠN le nekoliko dopolnjena s kratkim intervjujem z njenim županskim kandidatom Jožetom Artnakom. Bistvenih sprememb ni, je pa Artnak svoja najbolj trda stališča zelo »zgladil«, kar nakazuje domnevo, da želi ostati v sedanji »županovi« koaliciji. Če v LDS tudi volivci ne bodo zaznali alternative sedanji oblasti, se ji pri volitvah v OS ne obeta veliko uspeha. Na svetniške sedeže lahko računajo Sebastjan Jaklič v I, Slavko Špur v II. in Jože Artnak v III. VE. Prvi v rezervi sta Jure Godler iz I. in Mirko Pajek iz III. VE.
Povezava k izvorni volilni ponudbi št. 2
Besedo (n)imamo volivci
Kaj lahko storimo nezadovoljni volivci? V našem primeru, ko obstoječa občinska oblast dejansko nima organizirane enakovredne alternative, zelo malo. Morda bi bilo na volilni dan še najbolje ostati lepo doma in pasivno pokazati politiki, da od nje pričakujemo bistveno več. Toda le-ta takšnega sporočila zagotovo ne bi hotela razumeti. Žal je tako, da je naš volilni sistem narejen izrazito po meri strank in je teoretično dovolj, da na volitve pride le peščica volivcev, na primer vsi kandidati, pa bi bilo vse prav in zakonito. Zato bojkot volitev nima smisla. Le preko demokratičnih volitev in odprtih demokratičnih strank lahko pridemo do drugih in boljših voditeljev.
Druga možnost je tista, ki jo je na enem od predvolilnih zborovanj javno oznanil eden od razpravljavcev: treba bo vzeti puške v roke …
FK / Šentjurske novice, 28. 9. 2010
