Volitve 2010: Volilna ponudba št. 2

27. 8. 2010 4:22

Ker se zadnji mesec pred volitvami praviloma nabere veliko resničnih in še več manj resničnih informacij, pravzaprav največ le leporečne reklame, ki je nihče ne jemlje povsem resno, smo se v ŠN odločili, da bomo volilno dogajanje sproti spremljali od vsega začetka, analizirali dosegljive vesti in dokumente ter vam poskušali posredovati svoja spoznanja.


LDS in Jože Artnak »iz parterja na oder«

LDS in njen županski kandidat Jože Artnak sta svojo vizijo vladanja Šentjurju obelodanila 30. junija na novinarski konferenci na odru šentjurske KD pod zanimivim sloganom Iz parterja na oder – pod žaromete. Slogan jasno nakazuje, kar je Artnak v nadaljevanju tudi ponovil, da hočeta LDS in
Artnak »spet odločilneje kreirati javne zadeve v naši občini«.

Ta citat predstavlja zanimivo izhodišče za razmišljanje. Dejstvo je namreč, da LDS v šentjurski politiki doslej »z odra« ni nikoli odločilno kreirala šentjurske politike, zato tisti »spet« nekako ni povsem na mestu. LDS in podžupan Jože Artnak sta bila morda na začetku prvega Tislovega mandata odločujoč faktor iz ozadja, toda sta takrat iz nerazumljivih razlogov ostala globoko v senci. Nato je kmalu sledila »diverzija« župana Tisla, ki je z imenovanjem še treh podžupanov utrdil svojo pozicijo, Artnaka in LDS pa praktično postavil »izven igrišča«. Od takrat Artnak in LDS igrata v občinski politiki dvojno vlogo: ves čas sta zvesta člena županove koalicije, sicer brez koalicijske pogodbe, toda s podžupansko funkcijo, glasujeta za vse ključne koalicijske dokumente, njuna retorika pa je velikokrat trdo opozicijska. Računica Jožeta Artnaka, ki jo je večkrat javno izpostavil, je bila preprosta: za dobrobit občine je nujno, da »smo zraven«, kajti sicer bo občinska politika res do konca zagreznila. V resnici sta bila LDS in Artnak potem formalno ves čas »zraven« in javno nista nikoli odločno udarila po mizi in rekla »tega se pa mi ne gremo«. Kaj se je dogajalo v ozadju in v kakšni meri je Artnak vplival na županove oziroma občinske odločitve, je ostalo skoraj povsem prikrito.

Zapisal sem »skoraj«, kajti vse kaže, da je bila čistka v pisarni vodje investicij Erike Kosi, edina vsebinsko odmevna občinska zgodba zadnjih dveh mandatov, vsaj posredno Artnakova zasluga. Toda tudi v tem primeru sta LDS in Jože Artnak vztrajala v vlogi zvestega koalicijskega partnerja in tudi zato javnost nikoli ni zvedela za pravo vsebino tega spora. Dejstvo je, da je Erika Kosi, za katero se je domnevalo, da se je zelo po domače šla oddajanje javnih naročil, morala zapustiti svojo ključno funkcijo, toda v vladajoči občinski politiki ni bilo nikogar, ki bi hotel razkriti vzroke. Pa v bistvu ni šlo za malenkosti, temveč za pomembne sistemske in načelne politične, organizacijske in ne nazadnje težke materialne dileme, ob katerih lahko zraste ali pade vsaka politična opcija. Afera »Erika Kosi«, če je tako sploh lahko imenujemo, je poniknila pod preprogo tudi po zaslugi LDS in podžupana Artnaka. Tu se je zgodila ključna zadeva, ki je hkrati velik dosežek in največja napaka LDS. Dosežek je, da se je sploh kaj zgodilo, napaka pa, da je vse ostalo skrito. Ne nazadnje posredno tudi po zaslugi drugega najmočnejšega člana občinske LDS, predsednika občinskega Nadzornega odbora Igorja Gobca. Razjasnitev te afere bi lahko bila ključna tudi za LDS-ove volilne izide, toda po Artnakovem nastopu na novinarski konferenci je očitno, da je ne bomo dočakali. To dejstvo postavlja pod vprašaj naslovno Artnakovo geslo o prehodu iz parterja pod žaromete, to je od skrivanja k preglednosti. Kar ne nazadnje pomeni tudi soglašanje s t.i. berluskonizacijo šentjurske politike.

Je LDS sploh še pomemben šentjurski politični dejavnik?
Pravi odgovor bomo dobili seveda na volitvah, toda nekatere številke kažejo, da ni. Moč šentjurske LDS je bila vedno sorazmerna moči LDS na državni ravni, vemo pa, da je ta v težki krizi. Četudi šentjurska LDS dobi na lokalnih volitvah enkrat več glasov kot LDS na državni ravni, to pomeni trenutno le kakšne 3 občinske svetnike, kar pa je odločno premalo za premik »iz parterja na oder«. Šentjurska LDS je podobno kot na državni ravni strukturirana pretežno »elitistično«, že vrsto let jo dobro obvladuje manjša vodstvena skupina in ostaja brez množičnega članstva in celo brez krajevnih odborov, kar ji seveda jemlje veliko moči. Nadomeščanje nekdanjih vplivnih kadrov (Gorečan, Zupanc, Polnar, Moser…) z mladimi (Bobek, Artnak jun., Jaklič, Godler, Jevšinek, …) na teh volitvah prav gotovo še ne more dati velikih rezultatov. Tudi to kaže, da je Artnakov »vzpon pred žaromete« vprašljiv. Ne nazadnje tudi zato, ker je znano, da sta si s podžupanom iz SDS Koržetom »kot pes in mačka«, SDS pa je v Šentjurju očitno v vzponu in ne verjamem, da bo ob pričakovanem volilnem izidu pripravljena sodelovati s tako »problematičnim« partnerjem, kot je LDS.

Kaj ponuja LDS?

Sodeč po vsebini materialov, ki so nam jih ponudili na tiskovni konferenci, predvsem karizmo Jožeta Artnaka in komaj kaj več. Kulturni dom Šentjur, OŠ Kalobje, telovadnica za Kmetijsko šolo, obrtne cone Bezovje in Laze, navezovalna cesta Dramlje – Črnolica, revitalizacija Slivniškega jezera …, vse to že vemo. Tudi prvi predstavljeni županski kandidat Marko Diaci je imel na repertoarju iste projekte. Obljuba »posodobitve vseh vrst cest v celotni občini« meji že na ceneni populizem oziroma znanstveno fantastiko, zlasti še, ker nič ne pove, od kod denar. Podobno zveni tudi »reševanje problematike nezaposlenosti skozi oblikovanje prostorskih planov, komunalnega opremljanja zemljišč in razumnih cen komunalnih storitev…«. »Vzpodbujanje družbenih dejavnosti, športa, kulture, izobraževanja …, prostovoljnega dela, društvenega in družabnega organiziranja …« se sliši lepo, toda prav nič konkretno. Isto velja za »prijaznejšo, prožnejšo, fleksibilnejšo (?) in ob sobotah dostopno občinsko upravo«. Vsaj tega, da jo bo zmanjšal, ne obljublja. Tudi glede občinskega zadolževanja ni izrazil odločnejših pomislekov, preglednost občinskih financ pa je tako ali tako že splošna mantra, ki nikomur nič ne pomeni.

Nekaj bolj konkretne specifike LDS le ima: na področju športa bi vzpostavila eno polprofesionalno športno zvezo, ki naj bi imela v rokah tudi finance in celo upravljanje športnih objektov (kar je lahko vprašljivo, saj nakazuje nadaljevanje »vojne športnih zvez«), zavzema se za ureditev gradu Rifnik, samostojnost KS, ohranjanja naseljenosti podeželja, obstoj malih kmetij …

Če pod vse to potegnem črto, program pravzaprav le vztraja na več ali manj že znanih stališčih LDS iz preteklosti. Novost v ponudbi je dejansko le to, da se je doslej vse delalo »za kolajne drugih«, sedaj pa bi radi to isto počeli »na odru«.

Je Jože Artnak kot zaščitna znamka LDS dovolj?

Ni dvoma, LDS v Šentjurju je Jože Artnak. On je njen ustvarjalec, predsednik, ideolog, organizator, motivator … Ta hip LDS brez njega ni vredna niti »državnih« 5 ali 6%. Toda je njegova karizma dovolj za volilni uspeh? Sposobnosti mu absolutno ne manjka, naloge, ki si jih zada, opravi študiozno in dosledno, toda tega volivci niso zaznali. V Alposu, kjer je, tako pravijo, menda zadolžen predvsem za »umazane« posle, si opaznega pozitivnega imidža ni uspel izboriti. Še več, v položaju, ko Alpos tako rekoč nekontrolirano drsi v stečaj, ki so ga očitno zakuhali menedžerji, dobršen del odgovornosti pade tudi nanj. Posebna težava je Artnakova politična identiteta. Je član LDS, ki je nosilec ekonomskega liberalizma, on pa je profiliran vsaj kot socialdemokrat, če že ne kot socialist. To shizogeno vlogo sicer odlično obvlada, toda v končni fazi zaradi nje izgublja svojo prepričljivost.
Skratka, čeprav bi lahko bil eden od boljših šentjurskih županov, je kar preveč motečih momentov, ki stojijo na njegovi uspešni poti do županske pisarne. Tega se očitno zaveda tudi sam, zato ima poleg županske kandidature v ognju še eno železo, politiko »biti zraven«. V svojem programu se je tako na daleč izognil resni kritiki župana Tisla, ker si očitno pušča priprta vrata za ponovno vključitev v pričakovano Tislovo zmagovito koalicijo. Toda ta pragmatični račun se mu bo tokrat težko dobro iztekel. Volivci, ki se strinjajo s Tislovim vodenjem občine, bodo seveda raje volili »original« kot nekoliko dodelano »kopijo«, zato se postavlja vprašanje, kdo sploh so pravzaprav potencialni Artnakovi volivci in še zlasti, koliko jih je? Že za drugi krog županskih volitev bi potreboval nekaj veliko bolj opaznih potez, kot jih je predstavil v svojem programu, da o končni zmagi niti ne govorim. Toda na razpolago nima več veliko časa, pa tudi prave borbenosti ne izžareva.

FK / Šentjurske novice, 28. 7. 2010

 

 

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
150 queries in 0,934 seconds.