V šentjurski knjižnici je še nekaj dni na ogled razstava Skrivnosti doline reke Gračnice avtorice Miline Žohar.
Ta se ob pedagoškem delu že skoraj dve desetletji posveča ljubezni do likovnega ustvarjanja. Ustvarja v likovni skupini KULL ter se redno udeležuje ex-temporov, likovnih delavnic ter umetniških srečanj doma in v tujini.
Njeno ustvarjanje zaznamuje občutljiv odnos do narave, izrazita barva govorica in iskreno iskanje lepote v vsakdanjih motivih.
Njeno umetniško odelo je bilo večkrat nagrajeno na državni ravni. Na 8. državni tematski razstavi JSKD je prejela srebrno poriznanje, na 10. pa srebrno in zlato priznanje.
Razstava odstira umetničin osebni pogled na lepoto narave, njeno neizmerno pestrost ter tihe zgodbe, ki jih skriva dolina ob Gračnici, ki izvira pod Planino pri Sevnici in se v Rimskih Toplicah izliva v Savinjo.
Na reki sta dva slapa: Počerenski slap, ki je visok štiri metre, ter kilometer nižje veličasten desetmetrski Slap pod Marofom. Dolina Gračnice je bila poseljena že v neolitiku, kar dokazujejo številna arheološka najdišča. V srednjem veku je postala pomembna verska točka z ustanovitvijo kartuzije Jurklošter (1170), enega najstarejših samostanov v Srednji Evropi. Eden skrivnostnih vidikov doline je Orionova pot, ki jo je raziskal dr. Karel Gržan, ki ugotavlja, da naj bi bila dolina Gračnice nekoč megalitski tempeljski kompleks, kjer so gradišča in utrjene točke postavljene v vzorcu, ki spominja na ozvezdje Orion.
