Knjižnica Šentjur je s slovesnim dogodkom obeležila 50 let organiziranega in strokovnega knjižničarstva v občini. Jubilej je bil priložnost za pogled na prehojeno pot, zahvalo generacijam zaposlenih in sodelavcev ter razmislek o vlogi knjižnice v času, ko branje vse bolj tekmuje z digitalnimi vsebinami.
Čeprav knjižnica letos zaznamuje pet desetletij organiziranega delovanja, njene korenine segajo precej dlje, med pomembnejšimi mejniki je leto 1902, ko je bilo ustanovljeno Katoliško bralno društvo, leto 1976 pa je prineslo zaposlitev prve knjižničarke za polni delovni čas in začetek bolj organiziranega knjižničarstva. V desetletjih se je knjižnica spreminjala, širila zbirko, pridobivala člane, se selila v nove prostore in se prilagajala tehnološkemu razvoju.
Danes Knjižnica Šentjur ni več zgolj prostor za izposojo knjig, skupaj z enotami v Dobju, na Ponikvi in Planini ter z drugimi kulturnimi dejavnostmi predstavlja pomembno kulturno, izobraževalno, informacijsko in družbeno središče lokalnega okolja. V njej se srečujejo različne generacije, potekajo kulturne prireditve, delavnice in druga srečanja.
“Obračamo še eno stran in novo poglavje njenega delovanja in želim veliko uspehov in čim več uporabnikov, s katerimi bodo delila tisto najbolj plemenito človeško lastnost, radovednost in neskončno voljo do vedenja in znanja.”
Pomemben del večera so bile tudi zahvale in priznanja posameznikom, ki so s svojim delom zaznamovali razvoj knjižnice, med drugim so bila priznanja namenjena dolgoletnim sodelavkam ter nekdanjima direktoricama Tatjani Cmok in Tatjani Oset. Posebna zahvala je bila namenjena tudi zaposlenim, ki s strokovnostjo, predanostjo in odnosom do obiskovalcev knjižnici dajejo njen vsakdanji obraz.
Posebno mesto v njegovem ustvarjanju ima jezik, kot prevajalec se zaveda pomena natančne izbire besed, njihovih različnih pomenov in asociacij. Prav znanje prevajanja je po njegovih besedah pomembno vplivalo tudi na njegovo glasbeno ustvarjanje, med drugim pri nastanku ene njegovih najbolj prepoznavnih skladb, *Kinderšpil*.
Pogovor se je dotaknil tudi širšega vprašanja branja in odnosa mladih do knjig. V uvodnem delu prireditve so otroci sami poudarili, da jim knjige omogočajo učenje, razvijanje domišljije, sprostitev in odkrivanje novih svetov. Knjižnico so opisovali kot miren in varen prostor, kjer lahko najdejo znanje, odgovore in čas zase.
Podobno sporočilo je zazvenelo tudi v slavnostnih govorih, knjižnica je bila predstavljena kot prostor, ki povezuje preteklost s sedanjostjo, starejše z mladimi ter ljudi med seboj. Ob opozorilih na vse manj časa za branje in vse večjo vlogo digitalnih tehnologij je bilo izpostavljeno, da knjiga ostaja pomemben način poglabljanja znanja, razumevanja sveta in razvijanja radovednosti.
Knjižnica Šentjur je svojo 50-letno pot predstavila kot zgodbo ljudi – zaposlenih, sodelavcev, obiskovalcev in številnih generacij bralcev, njena prihodnost bo tako kot doslej odvisna od sposobnosti prilagajanja času, hkrati pa od ohranjanja osnovnega poslanstva: omogočati dostop do knjig, znanja, kulture in prostora za srečevanje.
Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij z dogodka:
