Rokometaši Celja Pivovarne Laško so znova na slovenskem prestolu. V razgretem, skoraj do zadnjega kotička napolnjenem Zlatorogu so na drugi finalni tekmi državnega prvenstva premagali Slovan z 41:39 in po zmagi že na prvi tekmi v Ljubljani zasluženo osvojili 27. naslov državnih prvakov.
Domača sezona 2025/26 se je za celjski rokomet končala sanjsko. Najprej slovenski pokal, nato še državno prvenstvo. Dvojna krona je znova romala v knežje mesto, kjer so mladi Celjani v finalu proti branilcem naslova pokazali kakovost in predvsem tisto nekaj več, kar največji klubi pokažejo v največjih trenutkih.
Že pred začetkom tekme je imel večer poseben čustven naboj. V Zlatorogu so se poklonili pokojnemu Dušanu Kondi, dolgoletnemu športnemu delavcu, ki je pustil velik pečat v celjskem športnem prostoru. Nato pa se je začel rokometni spektakel.
Celjani odločno odprli dvoboj
Varovanci Klemna Luzarja so tekmo odprli zbrano in odločno. Že v šesti minuti je obetavni 18-letni Aljuš Anžič zadel za 3:1, kmalu zatem pa je Luka Perić povišal na 5:2. Slovan se je sicer hitro pobral in v 13. minuti prišel povsem blizu, a je celjska zunanja linija z Anžičem in Andražem Makucem na čelu Ljubljančanom povzročala vse več težav.
V 17. minuti je Tadej Mazej iz protinapada poskrbel za prvo občutnejšo prednost Celja, 10:6, gostujoči trener Uroš Zorman pa je moral pri 14:10 poseči po minuti odmora. Slovan se je do odmora sicer približal, Staš Slatinek Jovičič je tik pred koncem prvega dela zadel za 18:17, a so Celjani na odmor vseeno odšli z vodstvom 19:17.
Slovan povedel, Celje odgovorilo
Ljubljančani so v drugem polčasu dvignili ritem. Obramba je postala agresivnejša, napad hitrejši, v 37. minuti pa je Celjan v dresu Slovana Tim Cokan izenačil na 23:23. Minuto pozneje je Leon Ljevar poskrbel za prvo in tudi zadnje vodstvo gostov na tekmi, 25:24.
Toda odgovor Celja je bil šampionski. Med 40. in 43. minuto so mladi Celjani z delnim izidom 4:0 znova prevzeli nadzor in pobegnili na 28:25. Ko je Makuc v 45. minuti zadel za 30:26, Ljevar pa je zaradi tretje izključitve predčasno končal tekmo, je Zlatorog začutil, da se naslov vrača domov.
Celjani so prednost dveh igralcev več izkoristili brez usmiljenja. V 46. minuti je bilo že 32:27, v 48. pa je Anžič povišal na najvišjih +6. Slovan se ni predal, po rdečem kartonu Uroša Miličevića je še enkrat zapretil in se v 54. minuti približal na 35:33, a več od tega ni zmogel.
V ključnih trenutkih so Celjani ostali mirni. Z zadetki v pravem trenutku so odbili zadnje nalete Ljubljančanov in po zadnjem zvoku sirene se je Zlatorog spremenil v veliko celjsko slavje.
‘To smo mi, navijači z vasi’
Posebno poglavje večera so znova napisali tudi celjski navijači. Zlatorog je dihal z ekipo, večkrat pa je s tribun odmevalo: “To smo mi, navijači z vasi.” Skandiranje je bilo jasen odgovor na pretekle besede trenerja Slovana in slovenskega selektorja Zormana, ki so v Celju očitno pustile dodaten motiv.
Dvojna krona in slovo treh pomembnih mož
Po tekmi je sledilo veliko slavje, a tudi nekaj čustvenih trenutkov. Celjski klub se je poslovil od Makuca, Oleksandra Onufrijenka in Perića, ki odhajajo v tujino. Vsi trije so v finalu pustili močan pečat in se od Celja poslovili na najlepši možen način – z naslovom državnega prvaka.
Najboljša strelca Celja sta bila Onufrijenko in Perić, ki sta dosegla po osem zadetkov, Anžič in Makuc pa sta dodala vsak po sedem. Pri Slovanu sta bila s po sedmimi goli najuspešnejša Bruno Vili Zobec in Tarik Mlivić.
Celje je tako po pokalni lovoriki osvojilo še državno prvenstvo in sezono sklenilo z dvojno krono. V zgodovino kluba je odšel 27. naslov državnih prvakov.
Izid, državno prvenstvo, finale, 2. tekma:
Celje Pivovarna Laško – LL Grosist Slovan 41:39 (19:17)
Celje: Perić 8, Onufrijenko 8, Makuc 7, Anžič 7, Mazej 3, Milićević 3, Bognar 2, Korošec 2, Rakita 1; Mlakar 7 obr., Gaberšek 5 obr.
