Rak ostaja eden največjih izzivov v zdravstvu tudi v Savinjski regiji. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Registra raka RS kažejo, da število novih primerov raka v Sloveniji narašča, strokovnjaki pa opozarjajo predvsem na staranje prebivalstva, življenjski slog in pomen zgodnjega odkrivanja bolezni.
Posebej izstopata rak pljuč in rak dojke, kjer pomembno vlogo igrajo tako preventiva kot presejalni programi.
Čeprav velja, da novi primeri raka od leta 2023 naraščajo, pa so v tej zdravstveni kategoriji kozjansko-obsoteljske občine še vedno pod slovenskim povprečjem, z izjemo Kozjega in Bistrice ob Sotli. Nekoliko pod pa je tudi celotna Savinjska regija.
Kazalnik novih primerov raka, ki so prijavljeni v Register raka, kaže skupno obremenitev z najtežjimi vrstami rakov pri prebivalcih. Za Kozjansko-obsoteljsko območje je več novih primerov raka v zadnjih desetih letih odkritih praktično v vseh občinah z izjemo občine Podčetrtek.
Višje število novih primerov raka pomeni, da je bilo odkritih več obolelih, kar običajno kaže na večjo pojavnost bolezni, staranje prebivalstva ali vpliv dejavnikov tveganja, lahko pa tudi na boljše odkrivanje raka. Povečanje je zato večinoma negativen trend, vendar lahko deloma odraža tudi uspešnejšo diagnostiko, več preventivnih pregledov in zgodnejše odkrivanje bolezni.
Najpogostejše oblike raka
Po podatkih NIJZ je pljučni rak še vedno med najpogostejšimi in najtežjimi oblikami raka. Porast pri ženskah je izrazita, saj se je število novih primerov v zadnjih petnajstih letih skoraj podvojilo. Glavni razlog, ki ostaja je kajenje, strokovnjaki pa opozarjajo, da se posledice kadilskih navad pokažejo šele desetletja kasneje. Pri moških število obolelih ostaja približno enako, pri ženskah pa še naprej narašča.
Tudi rak dojke ostaja med najpogostejšimi oblikami raka pri ženskah. Prav zato ima pomembno vlogo državni presejalni program DORA, ki omogoča zgodnje odkrivanje bolezni. Slovenija sodi med evropsko najuspešnejše države na področju presejalnih programov, saj so odzivnosti prebivalcev v programih DORA, ZORA in SVIT med najvišjimi v Evropi.
Presejalni programi
Program ZORA, ki deluje od leta 2003, je pomembno zmanjšal pojavnost raka materničnega vratu, saj omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb. Podobno tudi program SVIT, ki zmanjšuje breme raka debelega črevesa in danke. NIJZ poudarja, da so raki, odkriti v okviru presejalnih programov, večinoma diagnosticirani v zgodnjih stadijih, ko je zdravljenje uspešnejše in možnost za preživetje bistveno večje.
Vpliv staranja prebivalstva
Večina rakavih bolezni je pogostejša pri starejših. Ker ljudje živijo dlje, se povečuje tudi število obolelih za rakom. Poleg starosti pomembne dejavnike tveganja predstavljajo še kajenje, prekomerna telesna teža, premalo gibanja, nezdrava prehrana in alkohol.
Prihajajoči preventivni programi
Na NIJZ poudarjajo, da je preventiva ključna. Slovenija trenutno pripravlja tudi nove presejalne programe za raka pljuč, prostate in želodca, saj se breme rakavih bolezni povečuje. Prav rak pljuč strokovnjaki izpostavljajo kot eno največjih prihodnjih težav zaradi dolgoletnih posledic kajenja.
Pomemben dejavnik ostaja odziv ljudi na preventivne programe. Slovenija dosega visoko udeležbo v presejalnih programih, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko bile številke še boljše, predvsem pri populaciji, ki se na vabila ne odziva redno. Prav zgodnje odkrivanje bolezni namreč pogosto odloča o uspešnosti zdravljenja.
