V začetku avgusta se je na družbenih omrežjih med Slatinčani vnela razprava o hupanju vlakov, ki vozijo skozi Rogaško Slatino. Številni so se pritoževali nad glasnimi zvočnimi signali tudi v nočnem času, zato je Štajerski val pri Slovenskih železnicah preveril, kakšna je dovoljena jakost hupanja vlakov in kdaj se uporablja zvočni signal.
Pod objavo članka na omrežjih se je razvila pestra razprava, v kateri se je oglasil tudi strojevodja, ki pravi, da že 30 let vozi vlake skozi Rogaško Slatino. Opisuje tudi, kakšnim tragedijam se izognejo zaradi opreznosti glede dogajanja na progi.
Razprava o hrupu vlakov v Rogaški Slatini, predvsem o pogostem hupanju tudi v nočnem času, je v zadnjih tednih sprožila precej odzivov. Medtem ko nekateri domačini opozarjajo, da je hupanje postalo nevzdržno, se je oglasil tudi strojevodja, ki skozi Rogaško Slatino vozi že več kot 30 let. Poudarja, da strojevodje zvočnih signalov ne uporabljajo samovoljno ali ker bi želeli občanom kratiti spanec, temveč zaradi nevarnih situacij na progi.
»Strojevodje ne trobimo iz obesti ali zato, da bi kratili spanec stanovalcem. Trobimo zato, ker rešujemo življenja,« je zapisal. Ob vsakem izrednem dogodku se po njegovih besedah na registratorju vožnje preverja tudi, ali je strojevodja pravočasno oddal signalni znak »Pazi«.
Kot posebej problematično izpostavlja območje Žibernika, kjer naj bi ljudje pogosto prečkali progo zunaj urejenih prehodov. »Prejšnji mesec sem tam le zaradi izjemne previdnosti uspel ustaviti vlak pred mamico, ki je spravljala otroški voziček čez tračnice,« opisuje. Na poti proti postajališču Tekačevo naj bi po tirih hodili tudi dijaki, nekateri s slušalkami v ušesih.
Težave so po njegovih navedbah tudi nasproti glasbene šole, kjer naj bi tri smreke na zasebnem zemljišču zmanjševale preglednost, zaradi česar je na tem delu predpisana počasna vožnja. Pri postaji pa opaža voznike, ki kljub spuščenim zapornicam nadaljujejo vožnjo. V takšnih primerih, pravi, mora strojevodja uporabiti signal in po potrebi začeti hitro zavirati.
Po poletnem voznem redu Slovenskih železnic skozi Rogaško Slatino ob običajnem delovniku pelje 16 potniških vlakov dnevno – osem v smeri Celja in osem iz Celja proti Rogaški Slatini.
Ob sobotah in nedeljah je potniškega prometa precej manj: vozni red kaže štiri povezave, po dve v vsako smer.
Pri tem gre zgolj za potniške vlake; skozi mesto vozijo tudi tovorni, na enega od katerih se nanaša omenjena pritožba zaradi nočnega hupanja.
Hupajo zaradi varnosti
Da je varnost glavni razlog za hupanje, poudarjajo tudi Slovenske železnice. Za Štajerski val so pojasnile, da je signal »Pazi« dolg približno pet sekund in da ga morajo strojevodje uporabiti v vrsti predpisanih okoliščin, med drugim ob zmanjšani vidljivosti ter pred nezavarovanimi nivojskimi prehodi. Med Rogaško Slatino in Šmarjem pri Jelšah je takšnih prehodov 22.
Del domačinov kljub temu meni, da bi bilo mogoče signale uporabljati bolj preudarno. Eden od njih je izpostavil primer tovornega vlaka, ki naj bi 8. julija okoli 3.30 na dobrem kilometru proge zahupal kar 13-krat.
Strojevodja rešitev vidi predvsem v odpravi nevarnosti ob progi: boljši preglednosti, ograjah na mestih nedovoljenega prečkanja ter doslednejšem preprečevanju nevarnega ravnanja voznikov in pešcev.
»Mi gledamo te zadnje sekunde pred trkom in mi moramo potem živeti s posledicami,« je sklenil. »Zvočni signal je le opozorilo, da se varno vrnete domov k svojim družinam.«
Svoje povedal tudi župan Misja
Oglasil se je tudi najbolj znani strojevodja med župani, Peter Misja. Izpostavil je, da smo se še nekaj let nazaj borili, da vlaki skozi naše kraje sploh še vozijo.
“Predpisi so jasni in tako morajo postopati strojevodje. Upam da bodo še dolgo oddajali znak PAZI, kar pa v današnjem času ni samoumnevno,” je zaključil župan Podčetrtka.
