V nedeljo, 14. septembra je bil v škofa posvečen dr. Janez Kozinc, ki je preteklih šest let vodil propedevtični letnik v Šmarju pri Jelšah.
Škofovsko posvečenje je bilo v župnijski cerkvi povišanja sv. križa v Črenšovcih, saj je to največja cerkev v Prekmurju. Pa vendar je bila cerkev še premajhna za vse ljudi, ki so prisostvovali slovesnosti. Tako so za obiskovalce v parku ob cerkvi postavili šotor s prenosom dogajanja.
Iz Šmarja, Zibike in Kristan Vrha, kjer je gospod Kozinc v preteklih letih deloval kot duhovnik, so se na posvetitev pripeljali kar trije avtobusi vernikov, številni pa so se v Prekmurje podali tudi z lastnim prevozom.
Večina obiskovalcev iz šmarskih župnij je posvetitev spremljala v šotoru ob cerkvi, kjer pa so se, kot pove Katarina Lipuš, počutili bolj povezano kot kadarkoli prej: Janez nas je povezal na tak način, da kjerkoli drugje se Šmarčani srečamo, smo bolj tesno povezani. To je njegov dar, ki bo ostal z nami.
Umestitvena maša, ki je trajala skoraj tri ure, je zbrala škofe iz vseh slovenskih škofij, pa tudi iz okoliških držav, somaševala sta kar dva nuncija, prejšnji, Jean-Marie Speich in sedanji Luigi Bianco pa tudi predstavniki države in drugih verskih skupnosti. Med zbranimi duhovniki so bili tudi šmarski župnik Damjan Ratajc, zadnji šmarski novomašnik, zdaj že izkušeni duhovnik Matej Dečman ter bivši šmarski župnik Tadej Linasi, zdaj župnik celjske stolnice, ki ga je Kozinc ob stricu Jožetu Andolšku izbral, da ga spremljata k posvetitvi.
Ob začetku obreda imenovanja dr. Kozinca za škofa so prebrali papeževo bulo (odlok), s katerim ga je papež Leon XVI. že junija imenoval za škofa škofije Murska Sobota.
Nato je v pridigi zbrane nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. Zahvalil se je Janezu Kozincu, da je sprejel klic v škofovsko službo, zavedajoč, da jo pričakuje s strahom. A kot učencem v čolnu tudi njemu Jezus kliče: »Ne boj se, jaz sem.« Ponovil je tudi besede sv. Avguština, ki jih je za njim ob imenovanju ponovil tudi papež Leon XVI.: »V trenutku, ko me navdaja strah biti za vas, me tolaži dejstvo, da sem z vami. Za vas sem škof, z vami sem kristjan.« Povabil ga je, naj bo škof, ob katerem bodo ljudje začutili lepoto, veselje in upanje krščanske vere.
Sledila je posvetitev v škofa, ob kateri je najprej izbranec za novega škofa izpovedal vero in namen služiti Jezusu in Cerkvi. Nato je v znak ponižnosti legel na tla pred oltarjem, med tem pa so zbrani peli litanije vseh svetnikov. Višek posvetitve je bil, ko ga je škof Peter Štumpf po glavi mazilil s krizmenim oljem. Nato so mu izročili evangeljsko knjigo ter škofovske simbole: prstan, mitro in pastirsko palico.
O tem, kako je doživljala slovo od Janeza Kozinca, smo se pogovarjali z aktivno šmarsko župljanko in udeleženko posvetitve v Črenšovcih, Katarino Lipuš.
Kot nam je zaupala, sta se od trenutka, ko je izvedela, da bo Janez Kozinc postal škof, v njej mešala žalost in veliko veselje: “žalost, ker sem izgubila nekoga, ki sem ga bila vajena v svojem vsakdanu, ki mi je bil zaupnik, skrbel je za moje otroke, se jim posvečal in uvajal v ministrantstvo. Vedno sem se lahko obrnila in oslonila nanj. A hkrati čutim veselje, ker vem, da ga bo to izpopolnilo. Ko sem ga videla ležati pred oltarjem sem si dejala: “ja, to je njegov klic””. Kot pravi Lipuševa, je milost spoznati tako velikega človeka, ki se je tako dotaknil njihove družine.
V Črenšovce so se družinsko podali z avtomobilom in ko so prišli tja, so bili povsod znani obrazi: “Dejansko sem se počutila, koda ne bi prišla v Črenšovce, temveč v Šmarje,” je povedala.
Kot je poudarila, smo Šmarčani postali res zelo povezani med seboj. “Janez nas je povezal na tak način, da kjerkoli drugje se vidimo in srečno, smo bolj tesno povezani. To je Janezov dar, ki bo ostal z nami tudi sedaj, ko je šel naprej in stopil na škofovsko pot.”
Od tega trenutka je maševanje prevzel gospod Kozinc, kot novo posvečeni škof.
Ob koncu maše so sledili govori v pozdrav novemu škofu. Prvi ga je nagovoril njegov predhodnik, Peter Štumpf, ki je začel šegavo – da sta dva apostola, starejši Peter in mlajši Janez prva stopila v Jezusov prazen grob. Sedaj pa sta se srečala dva naslednika apostolov – starejši Peter je odšel v Koper, mlajši, Janez pa je prišel v Mursko Soboto, da bo tukaj škof upanja. Izpostavil je, da je novi škof moder, skromen, dober in vesel duhovnik in bo kot tak lahko tudi dober zgled.
Nato ga je, kar v slovenščini, čeprav je tu šele nekaj mesecev, nagovoril apostolski nuncij, dr. Luigi Bianco. Naslednji ga je v imenu duhovnikov, redovnikov in redovnic v Murskosoboški škofiji pozdravil dekan Ivan Kranjec, ki mu je obljubil molitev in podporo vseh duhovnikov, ter prosil za njegovo potrpežljivost in razumevanje. Nato je pristopil poslanec Nove Slovenije Jožef Horvat, ki je novega škofa nagovoril v imenu družbenih in političnih gibanj v škofiji, ki ga je prosil za jasno in odločno vodstvo. Nazadnje sta ga nagovorila še zakonca Ajlec s svojima majhnima otrokoma – tudi ona sta mu obljubila molitev in podporo družin, hkrati pa sta ga prosila za sodelovanje z družinami in mladimi v škofiji.
Pred zaključnim blagoslovom je vse zbrane prvič kot škof nagovoril še Janez Kozinc sam. Zahvalil se je vsem, ki so pripravili praznovanje, vsem prisotnim škofom, predstavnikom države, drugih verskih skupnosti – z vsemi želi v svoji novi škofiji hoditi po poti križa.
Ob slovesnem izhodu iz cerkve so novemu škofu pripravili tudi presenečenje – izpustili so petdeset golobov ob njegovem nedavnem 50. rojstnem dnevu.
Po koncu posvetitvene maše pa je sledilo slavje pred cerkvijo in v bližnjem župnišču.
V ospredju grba je narisanih pet hlebov in dve ribi, ki spominjajo na čudež pomnožitve kruha, ki kažejo, da nas Jezus hrani tako telesno kot duhovno (hlebi so v obliki križa). Nad hlebi in ribami je simbol slapa, krstne vode, ki rojeva novega človeka. Ozadje pa tvorijo tri barve: rdeča, ki simbolizira ljubezen, daritev in tudi moč; bela, ki je barva Duha in čistosti; ter zlata, ki simbolizira božanskost.
Posvečenje duhovnika Janeza Kozinca v škofa župnije Murska Sobota si lahko ogledate v spodnjem videu:
