V Mestni galeriji mesta Ljubljana so podaljšali razstavo Nemirno oko, avtorja Staneta Jagodiča. Dela Šmarčana, ki živi v Ljubljani, bodo na ogled do slovenskega kulturnega praznika.
Razstava predstavlja njegovo bogato ustvarjalno pot od 70. let 20. stoletja dalje. Osredotoča se na sintezo njegovih eksperimentalnih praks v razširjenih poljih fotografije, risbe, grafike, v katerih so se še posebej jasno izrazile zanj značilne teme ekologije, družbene pravičnosti, solidarnosti, antimilitarizma, tehnološkega napredka in iskanja ravnovesja med njimi.
Stane Jagodič spada med vidnejše slovenske sodobne vizualne ustvarjalce družbeno angažirane umetnosti, izražene z raziskovanjem in intermedijskim spajanjem različnih eksperimentalnih umetniških praks. Njegova dela obravnavajo teme, kot so ekologija, družbena pravičnost, solidarnost, antimilitarizem, napredek in iskanje ravnovesja med njimi. So polna satire, humorja pa tudi poetike in ekspresije, s katerimi se spogleduje s svetom znanosti, kibernetike, robotike, virtualnega, digitalne tehnologije in projekcijo prihodnosti. V njegovih delih so zajeti človeška zgodovina in sodobnost ter številni umetnostni premiki, gibanja in refleksije 20. stoletja.
Kot so zapisali pri MGL, se razstava osredotoča na tisti del njegovega ustvarjanja, v katerem se njegove umetniške izjave izražajo najbolj neposredno ali ekspresivno. Čeprav v svojem delu vselej prestopa meje različnih medijev (od slike, risbe, kolaža do objekta, montaže, asemblaža, instalacije v javnem prostoru itd.), se njegova družbena kritičnost najmočneje kaže zlasti v razširjenem polju združevanja fotografije (od fotomontaže, fotokolaža do rentgenske umetnosti / X-ray Art, s katerimi je tudi soustvarjal vrh slovenske in srednjeevropske neoavantgarde), grafike (od sitotiskov do spraygramov) in risbe (od karikature do vizualne in konkretne poezije). V tem spoju Jagodič najmočneje uporablja procesualnost kot pomembno obliko umetniške izjave, ki njegova dela z ravni objektnega širi v območje koncepta in celostnih umetnin, ki mestoma delujejo tudi potopitveno.
Jagodič je imel svojo prvo pregledno razstavo leta 1975 prav v Mestni galeriji Ljubljana. Po 50 letih se je njegova umetnost vrnila vanjo, a ne kot njeno nadaljevanje, ampak predvsem kot poskus novega branja umetnikovega ustvarjanja, saj se prvič v takšnem obsegu predstavlja javnosti. Zajema celotno obdobje od začetkov njegovega ustvarjanja s poudarkom na obdobju 70. in 80. let 20. stoletja, ki je bilo zanj najbolj formativno. Poleg dokumentarnega gradiva jo spremlja tudi izbor nekaterih njegovih objektov, performansov in scenografij, ki so v tem okviru odigrali pomembno vlogo.
Jagodič je leta 1970 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je pobudnik in vodja likovne skupine Grupa Junij 1970–1985 (mednarodno likovno gibanje), snovalec Mednarodne likovne zbirke Junij in pobudnik ter vodja Slovenskega trienala satire in humorja Aritas-satirA (1995–2001). Imel je več kot petdeset samostojnih razstav, sodeloval je tudi na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, njegova dela hranijo javne in zasebne zbirke. Leta 1979 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada. Živi in dela v Ljubljani.
