Tudi cena sladoleda, vse bolj popularne poletne sladice, ki je za mnoge ob vročih dneh en izmed načinov ohladitve, ni odporna na inflacijo. Dnevi, ko smo za kepico odšteli po en evro, so že dolgo mimo.
Cene sladoleda v Sloveniji so se v zadnjem letu zvišale. Lani je liter sladoleda v trgovinah stal v povprečju 4,07 evra, porcija sladoleda s smetano pa 6,54 evra. Do letošnjega junija se je povprečna cena zvišala za 7,2 %.
Kepica sladoleda pod 2 evra sedaj prej izjema kot pravilo
Kako pa so se cene oblikovale v Kozjanskem in Obsotelju ter drugod po Sloveniji in na hrvaški obali?
V Kozjem boste za kepico odšteli 1,8 evra, enako ceno pa so za osnovne okuse letos postavili v Podčetrtku, kjer za 2,2 evra ponujajo tudi posebne okuse, za 1,2 evra pa otroško kepico. V Kavarni Index v Šentjurju kepica stane 2,5 evra, kar predstavlja 50 centov višjo ceno, kot lani. V Šmarju pri Jelšah sladoled stane 2 evra, cena pa je enaka kot lani – tudi za kombinirane kepice, brez dodatnih doplačil. Podobno je v Rogatcu, 2 evra za kepico, ne glede na kombinacijo okusov.
Drugod po Sloveniji so cene raznolike. V novi sladoledarni Mali Grof v Celju boste za osnovne okuse plačali 2 evra, za bolj posebne okuse pa 2,5 evra. V Novi vasi v Celju je otroška kepica 1,5 evra, velika kepica pa 2,5 evra. V Ljubljani smo za kepico plačali 2,5 evra, v bolj prestižnih lokalih pa cena mnogokrat presega 3 evre.
Sladoled je za Slovence izjemno popularen tudi med dopustom, ki ga mnogi preživijo na Hrvaškem. Če se marsikdo spominja dnevov, ko so za kepico sladoleda zapravili 7 kun, kar je predstavljalo okoli en evro, lahko o takšnih cenah v turistično obleganih krajih danes le še sanjamo.
V enem izmed lokalov v Zadru stane kepica 2,5 evra, a kombiniranje okusov ni dovoljeno. V Pakoštanah in Biogradu na Moru je cena nižja, po 2 evra. V enemu izmed lokalov v Umagu boste odšteli 2,5 evra, medtem ko v Novigradu kepica stane 2 evra.
Še kot zanimivost, v Nemčiji, ki je evropska prvakinja v proizvodnji sladoleda, se kepico da najti že za 1,6 evra.
V Sloveniji se je predlani s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 60 podjetij, kar predstavlja najvišje število od leta 2008. V letošnjem juniju je bila cena te priljubljene poletne osvežitve v povprečju za 7,2 % višja kot leto prej, ugotavljajo na Statističnem uradu Republike Slovenije.
Lani smo zajeten delež naše proizvodnje sladoleda izvozili. Kar 28.520 ton slovenskega sladoleda v vrednosti 124 milijonov evrov je šlo v tujino. Največji kupec je bilo Združeno kraljestvo (7.054 ton, kar predstavlja skoraj četrtino izvoza), sledili sta Nemčija (4.724 ton) in ZDA (2.234 ton). Kljub domači proizvodnji sladoled tudi uvažamo. Lani je Slovenija uvozila 5.335 ton sladoleda v vrednosti 20 milijonov evrov. Največ je prispelo iz Nemčije (1.903 ton), sledili sta Hrvaška (1.053 ton) in Italija (756 ton).
V Evropski uniji vodilna proizvajalka sladoleda ostaja Nemčija s 612 milijoni litrov, sledita ji Francija (568 milijonov litrov) in Italija (527 milijonov litrov). Slovenija sicer ni med največjimi, a število podjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo sladoleda, narašča – predlani jih je bilo 60, medtem ko jih je bilo leta 2011 le 37.
