Župnija Marije Venbovzete Šmarje pri Jelšah je v roku desetih dni gostila kar dva od slovenskih škofov – tista, ki sta ji najbližje.
Celjski škof Maksimilijan Matjaž je v Šmarju opravljal vizitacijo in ob njenem zaključku 3. maja imel nedeljsko sveto mašo, V sredo pa je “versko izobrazbo” šmarskih in zibiških birmancev prišel preveriti soboški škof Janez Kozinc. V soboto bo namreč potrditev sv. duha najprej podelil Zibčanom, naslednjo soboto pa še približno 60-tim Šmarčanom.
“Obhajamo v teku zgodovine skromen jubilej, pa vendarle 20-letnico ustanovitve celjske škofije, kaj je priložnost, da pogledamo kaj nam je Bog poudaril v tem času, še bolj pa, da se okrepimo v zavesti kdo smo, za kaj smo poklicali in v kakšne korake naj bi zakorakali za prihodnje, da bomo izpolnili svoje poslanstvo,” je zbrane farane pri nedeljskih mašah (ob 9h in 10.15) nagovoril Maksimilijan Matjaž.
In to bi se, kot je nadaljeval, moralo uresničevati v sestavnih celicah – v župnijah.
Vizitacija je uradni obisk, pregled ali preiskava, ki jo opravi višji organ (cerkveni ali drug) za nadzor, inventuro in oceno delovanja, najpogosteje v cerkvenem kontekstu (npr. škofov obisk župnije).
Gre za temeljit pregled pastoralnega in upravnega stanja, pogosto zaključen z zapisnikom, lahko pa pomeni tudi širši uradni nadzor ali preiskavo (npr. vizitacija zaporov).
Kanonična vizitacija (cerkvena): Škof ali drug cerkveni dostojanstvenik (npr. vizitator) obišče župnijo, da preveri njeno delovanje, pastoralno stanje, vodenje knjig in upravljanje premoženja.
“Vaša župnija je postala središče te regije in bo postajala vedno bolj. Pa ne samo zaradi naravnih lepot,” je nadaljeval, ter izpostavil dediščino bogastva cerkva in romarske tradicije. Del tega je po njegovih besedah tudi župnijska cerkev, “ki ste jo praktično in na simbolni način obnavljali v tem desetletju, ki je najlepše obnovljena cerkev naše škofije, biser, ki vam zagotovo ni samo v zunanji ponos kar smo in zmoremo, temveč vam je v veliko spodbudo, izziv in poziv, kaj nam Bog polaga v življenje, kaj od nas pričakuje – poslanstvo, za katero nas usposablja, da bi ga izvršili in izpolnili v tem času, v katerem smo.”
Šmarska župnija postaja središče šmarskega pastoralnega področja, ki trenutno povezuje še župnije Zibika, Sladka Gora in Sv. Peter na Kristan Vrhu, skupaj z njihovimi 11 podružnicami in pripadajočimi občestvi. V župniji in širše je zelo aktivna župnijska Karitas, vsestransko pa je tudi uspešno sodelovanje z občinskimi ustanovami, kot so Kulturni dom z muzejem in knjižnico, Dom starostnikov in z občinskim vodstvom.
Po veliki in temeljiti prenovi župnijske cerkve, veroučnih in drugih skupnih prostorov ter prenovi podružniških cerkva, ki delno še poteka, se župnijski sodelavci skupaj z župnikom in dekanom Damjanom Ratajcem, njegovimi duhovniki in sodelavci, zavedajo pomena živih krščanskih občestev, kvalitetne kateheze in celostnega oznanjevanja evangelija. Oznanjevanje Božje besede, lepo oblikovana bogoslužja in obhajanje zakramentov so vir življenja župnijskih občestev.
Prisotnost propedevtičnega letnika, kjer se vzgajajo kandidati za vstop v duhovniško formacijo iz vse Slovenije, daje v zadnjih letih župniji še prav poseben pečat. Župnijsko življenje oblikujejo različne skupine in dejavnosti, s prenovljeno ekipo Župnijskega pastoralnega in gospodarskega sveta pa bo župnija dobila novo ekipo ožjih sodelavcev, odgovornih za načrtovanje in vodenje župnijskih dejavnosti.
Nekaj o skupni viziji škofije
Škof Maksimilijan Matjaž je v nadaljevanju izpostavil vizijo Cerkve prihodnosti kot živega občestva ljudi, ki se zavedajo svoje poklicanosti in odgovornosti za vero. Cerkev po njegovih besedah ne temelji predvsem na strukturah, temveč na odnosih, medsebojni povezanosti in odprtosti za drugega. Kristjani so poklicani, da niso le Jezusovi učenci, ampak tudi njegovi poslanci in misijonarji, ki s svojim življenjem pričujejo o Božji navzočnosti v svetu.
Osrednje sporočilo nagovora je, da Bog deluje prav preko nepopolnih ljudi. Tako kot je Jezus izbral dvanajst nepopolnih učencev, tudi danes kliče ljudi, da v vsakdanjem življenju oznanjajo ljubezen, upanje in smisel. Človek postaja resnično dopolnjen ne v samozadostnosti, ampak v tem, da se odpira drugemu, da zna ljubiti in se darovati.
Škof je ob koncu nagovora opozoril, naj kristjanov ne vodi strah pred silami sveta, denarja in razdora. Jezusovo zagotovilo, da je »v hiši mojega Očeta mnogo bivališč«, razume kot znamenje, da ima vsak človek svoje mesto, poslanstvo in vrednost. Zato je naloga kristjanov ustvarjati prostor za duha ljubezni, miru in svobode – predvsem v molitvi, tišini in občestvu.
Vizitacija je sicer zaključena, njeni konkretni rezultati pa še niso znani. Škof jih bo poslal na župnijo in na vpogled bodo zgolj ožjemu krogu župnijskih sodelavcev.
Škof Kozinc zadovoljen z znanjem birmancev
Na svoj posrečen, praktično-poučnen način pa je letošnje birmance na “skušnji” v sredo preveril škof Murske Sobote, Janez Kozinc. Ob številnih naukih, ki jih je skozi bistro zastavljena vprašanja in še bolj bistre odgovore mladih kristjanov podal na sebi lasten način, je še posebej pod drobnogled vzel enega od darov svetega duha – tistega, ki se sliši najbolj strašljivo – dar strahu božjega.
Škof je zbranim birmancem, staršem in botrom pri “skušnji”, oziroma sledeči sv. maši razložil, da to ne pomeni, da se moramo Boga očeta bati. Temveč se moramo bati tega, da bi Boga izgubili ali pa pregnali iz svojega srca ter nato mi sami zasedli njegovo mesto.
Ker on preko svetega duha deluje znotraj nas in je naš tolažnik ter zagovornik – tisti, ki nam prišepetuje, kaj je prav in kaj narobe. Četudi ga ne poslušamo ravno vedno, je pomembno, da ga od sebe ne odženemo, da mu ne zapremo vrat svojega srca.
