Primož Laubič (35) je zaposlen v gradbeništvu. Je predsednik Športnega društva Šedina in sekcije za zgodovino. Njegova strast je raziskovanje zgodovine domačih Dramelj in Šentjurja. Prostega časa skoraj nima, kar pa se ga najde, ga posveti zgoraj omenjenim aktivnostim ter politiki. Večkrat pa se odpravi na sprehod po naravi ali igranje nogometa. Zanj prijatelji pravijo, da je vedno pripravljen pomagati in se angažirati za cilje, v katere verjame, četudi z minimalnimi stroški in udarniškim delom.
G. Laubič, ste viden član Liberalne demokracije Slovenije, že drugi mandat tudi svetnik v OS Šentjur. Kako ocenjujete uspeh LDS na lokalnih volitvah za Občinski svet?
Uspeh v politiki je relativen pojem, ki je odvisen od mnogih stranskih dejavnikov, na katere marsikdaj ni konkretnega vpliva. Naša stranka je v minulih dveh mandatih naredila ogromno delo, to se kaže v izvedbi celotnega programa, ki je bil tudi osnova za program koalicije, ki je vodenje občine prevzela po padcu Malovrha. Državljani pa svojih volilnih odločitev pretežno ne gradijo na podlagi dejanj, tudi ko gre za občinsko politiko. Velik odsev se prenaša iz podpore strank na državni ravni, to je eden od dveh ključnih dejavnikov končnega volilnega rezultata na lokalni ravni. V tem segmentu smo pri LDS imeli slabo »podporo« na državnem nivoju, ki pa smo jo v pretežno desno usmerjenem volilnem telesu uspeli povečati za 40 % nad državnim povprečjem. To je glede na vloženi trud pri vodenju občine premalo, glede na prej navedene lastnosti volilnega telesa pa zadovoljiv uspeh. Drug dejavnik, ki odloča o rezultatu volitev, je povezan z vsem, kar se ponuja kot nekaj novega, alternativnega. To je stalna politična tržna niša, ki jo je uspešno zajadral GOŠ in takratni županski kandidat Marko Diaci. Vendar je treba ob tem dodati, da pa je ekipa Štefana Tisla, mislim na ožji del ekipe, kamor kot stranka v zadnjem mandatu nismo več spadali, v času volitev dodala par ključnih šolskih napak, ki so prinesle zanesljivo zmago izzivalcu Diaciju.
Na kaj konkretno mislite s tem?
Če pustimo ob strani vse očitne nepravilnosti med mandatom, ki žal niso bile ustrezno obravnavane, kaj šele dokazane, je bila največja napaka strategov Tislove kampanje njena prevelika agresivnost. Volivci so s tem dobili občutek, da si želi župan za vsako ceno obdržati oblast, to pa je povzročilo nasprotno od želenega; volivci so volili alternativo. To so bili ključni odstotki glasov, ki so nagnili rezultat v prid GOŠ in županskega kandidata Diacija, preostali del pa so prispevale dejanske napake Tislove oblasti, za katere je javnost dobro vedela.
Težko ocenjujemo delo novega župana šele po drugi seji občinskega sveta, pa vendar je 2. redna seja pustila na marsikoga globok vtis. Kako gledate na županov proceduralni manever o skrajšanem postopku odloka o komunalnem prispevku?
Osebno ocenjujem, da je bil predlog sprememb odloka o komunalnem prispevku nujen, na kar smo kot stranka opozarjali že v prejšnjem mandatu. Glede na dejstvo, da je splošna kriza zmanjšala sposobnost potencialnih investitorjev po novih investicijah, bi morali takšen odlok sprejeti že pred leti, ko je investicijska aktivnost začela pešati. Če bi to storili takrat, torej pravočasno, bi tudi laže kljubovali krizi, katere posledice niso nič manj občutne v naši občini kot drugje po Sloveniji.
Ne bi se pa strinjal, da je šlo na seji za »županov manever«, nikakor. Občinski svet je nedvomno ugotovil, da je predlog sprememb zelo dobro pripravljen, čemur potrjuje tudi dejstvo, da nekih tehtnih vsebinskih pripomb ni bilo. Z izjemo stranke SDS, ki je imela pomisleke glede višine znižanja. Ključno, kar daje verodostojnost našemu glasovanju, s katerim smo potrdili nov predlog odloka o komunalnem prispevku, je zahteva naše stranke, da nam pravna služba ustrezno tolmači, ali je postopek pravno ustrezen. Pojasnilo je bilo temu pritrdilno, tako da osebno smatram, da smo svetniki korektno opravili svoje delo. Stranka SDS je ob tem napovedala, da bodo zadevo še dodatno preverili, kar tudi pomeni, da ne zaupajo povsem pravni službi občine, na katero pa so se prav v prejšnjem mandatu pogosto sklicevali. Ampak realno gledano gre pri vsem bolj za kazanje moči kot za kaj dejansko spornega.
Se Diaciju po vašem mnenju res mudi odplačevati dolgove volilne kampanje? Kako bo po vaše nadomestil tudi proračunski primanjkljaj?
O dolgovih volilne kampanje, v kakršni koli obliki že naj bi bili, ne vem nič, to tudi ni moja stvar, vse do trenutka, ko bi se na ta račun zgodilo karkoli na škodo občinskih financ. Proračunski primanjkljaj je realnost, pri katerem nosimo odgovornost vsi svetniki. Zato ni pravo vprašanje, kako bo župan nadomestil proračunski primanjkljaj, temveč kako bo to nadomestil občinski svet v sodelovanju z županom in občinsko upravo. Proračun je vendar tista ključna zadeva, za katero smo odgovorni vsi nosilci javnih funkcij.
Ob tem je nekaj dejstev, ki jih je potrebno omeniti. Nikoli si ne bomo enotni pri vprašanju, ali je občina prekomerno zadolžena. Po merilih ministrstva za finance smo precej pod zgornjo dovoljeno mejo. Istočasno pa je treba vedeti, da je bila večina zadolžitev potrebnih zaradi financiranja projektov, za katere smo dobili evropska sredstva. V praksi je to pomenilo, da smo morali imeti v posameznem proračunskem letu zagotovljena lastna sredstva za te projekte, ker je to pogoj za kandidaturo. Glede na to, da je bila občina pri črpanju teh sredstev nesporno zelo uspešna, je bilo to neizogibno. Lahko pa bi se takrat odločili in nekatere projekte enostavno pospravili v predale in bi na nek način tudi omejili razvoj občine. Zelo uspešno smo financirali mnoge pomembne projekte, ni šlo samo za ceste. Pravi odgovor na zmanjševanja primanjkljaja je zato strategija občine, s katero bo v okviru možnosti nadaljevala z uspešnim črpanjem sredstev EU v finančni perspektivi 2007-2013 in državnih sredstev. To je prava usmeritev, razočaran bi bil, če bi se župan ali kdorkoli sedaj izgovarjal zgolj na primanjkljaj.
Kakšna je po vašem razlika med županom Tislom in županom Diacijem?
V političnem smislu bo možno realno primerjavo podati, ko bo novi župan oddelal recimo vsaj pol mandata, morda bo za to dovolj že samo eno leto. Pustimo se presenetiti, upam da v pozitivni smeri.
Za spremembo statuta občine Šentjur in poslovnika občine Šentjur je potrebna dvotretjinska večina glasov na OS. Bomo po konfliktu župana s stranko SDS, katere 9 svetnikov predstavlja 34 % glasov, še videli oba odloka v obravnavi?
Načrtovana sprememba statuta in poslovnika ni neka ključna naloga, v tem trenutku nas čakajo precej pomembnejše naloge, recimo priprava proračuna. Zato se s »sporom« med županom in SDS ne obremenjujem. Kar pa se tiče same vsebine predlogov sprememb, se v LDS načeloma z njimi strinjamo, le da pri predlagani »racionalizaciji« delovnih teles nismo za pretirano krčenje in združevanje. Kajti s tem se zavestno omejuje razpravo o pomembnih odločitvah občinskega sveta, ta pa je v nasprotju z načeli demokracije.
Je po vašem možna koalicija GOŠ in SDS ali je prepad med njima prevelik za sodelovanje?
V politiki ni nobena možnost nemogoča, kar smo v šentjurski politiki že videli v mnogih oblikah. Še največji nasprotniki se lahko poenotijo, in to v tistem trenutku, ko najdejo nek skupen, praviloma politični interes, potem globina propada ni več ključnega pomena. Vendar ocenjujem, da je v našem primeru taka možnost malo verjetna, saj gre tokrat še za vse kaj drugega kot zgolj za obvladovanje večine v občinskem svetu.
Na seji OS je LDS v celoti podprla vse predlagane odloke. Je LDS tudi že uradno v županovi koaliciji oz. če o tem že tečejo pogovori? Kje se identificira LDS?
Predlagane odloke smo podprli, ker so edini primeren odgovor na zmanjševanje investicij. Prav tako smo v LDS zavzeli stališče, da bomo, ne glede na našo formalno vključenost, podpirali vse dobre predloge. Koalicije, kot vidimo, ni, mi smo svojo pripravljenost po aktivni vlogi predstavili županu, kaj več od izmenjave mnenj se še ni zgodilo. Če sodim po do strank nenaklonjenemu »nagovoru« g. Polnarja iz ustanovne seje, je bila v igri tudi nekakšna razpršena koalicija s svetniki. Moram jasno povedati, da mi takšno besedičenje ne deluje prepričljivo, sploh če ga izraža oseba, ki je bila izvoljena po strankarskem ključu, le da besedo stranka nadomešča izraz gibanje, ostalo je povsem enako. Osebno menim, da kaj takšnega ne pride poštev, kajti to je nevarna igra, ki ima lahko posledice tudi na finančnem področju.
V kakšnem konkretnem smislu?
Veliko svetnikov je aktivnih tudi v raznih civilnih organizacijah, v takšnem sistemu razpršene koalicije je vprašanje časa, kdaj bi padla transparentnost sofinanciranja. Občinski svet preprosto ne sme postati trgovina na drobno. Mislim pa, da je bil to samo poskus v tej smeri in da je že povsem jasno, da to ni izvedljivo.
V Dramljah dobivajo večino podpore predvsem desno usmerjeni kandidati. Kje je vzrok temu?
Če gledamo primerjavo za nazaj, je LDS v Dramljah vedno capljala za povprečjem stranke na občinski ravni. Na minulih volitvah pa se je rezultat zelo popravil, tako pri volitvah za občinski svet kot za župana. To je nedvomno tudi rezultat večje javnosti dela, ki sem jo kot svetnik začel prakticirati leta 2006 s pisanjem političnega bloga. Kasneje smo ustanovili še krajevni odbor LDS o delu, ki ga dokaj redno objavljamo na drameljskem forumu. Ostale stranke levice žal nimajo nekih vidnih aktivnosti, zato jih volivci slabo zaznavajo, skupen rezultat levice je zato podpovprečen.
Osebno me te ostre delitve na leve in desne sicer zelo motijo, vendar so žal odraz politike posameznih strankarskih liderjev na državni ravni. V našem kraju osebno zelo dobro sodelujem z vsemi ljudmi, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost ali lojalnost. Na krajevnem nivoju so najpomembnejši projekti, ki pomenijo razvoj kraja, druženje med ljudmi in nenazadnje medsebojno solidarnost. Zato tu ni prostora za delitve, rad pa o raznih političnih in lokalnih zadevah konstruktivno debatiram, kar je praviloma kar težko, saj močno prevladuje pavšalno razmišljanje.
Na lokalnih volitvah vam je celo uspelo s preferenčnimi glasovi priti v občinski svet. Katere vaše obljube so prepričale volivce, da so vam izrekli podporo?
Ne bi rekel, da so bile za odločitev volivcev ključne obljube, teh dejansko nisem nikoli dajal, ker je to nerealno. Vedno pravim, da se bom za določene zadeve zavzemal. Slednje je v minulem mandatu obrodilo zelo dobre sadove, kar je rezultat izredno kvalitetnega timskega dela v LDS Šentjur.
Izvolitev s preferenčnimi glasovi me je presenetila, saj nisem prav nikogar osebno nagovarjal zanje, ne bom se pa tem volivcem posebej zahvalil, saj so mi naložili delo in odgovornost … (smeh).
Kje vi vidite šentjurske razvojne priložnosti?
Te so precej razpršene v različnih dejavnostih, ne bi mogel trditi, da je samo ena gospodarska panoga, kjer imamo največje možnosti razvoja. Gotovo je še potencial na področju turizma, kjer gre občina večinoma v pravo smer. Vendar pri tem ne moremo računati na veliko delovnih mest. Govori se o navezovalni cesti, kot o velikem potencialu razvoja, pri čemer se ta teza med drugim opira na nove vlagatelje v načrtovane industrijsko obrtne cone. Vendar je pri tem moj optimizem minimalen, kajti dokler ne bo EU preko mehanizmov politike začela vračati proizvodno dejavnost v države EU, torej omejila selitev proizvodnje v nerazvite države, omembe vrednih novih delovnih mest ne bo, tudi v Šentjurju ne. Kot pa vemo, so še obstoječa zelo ogrožena, veliko bolj smo torej odvisni od politike EU, kot si morda predstavljamo, in občina kot taka odločilnih potez nima. Zmanjšanje komunalnega prispevka je bila ena takih regulativ v naši pristojnosti, ostali dejavniki pa se oblikujejo v pogoltnem globalnem svetu. Vse je samo grda igra, kjer nekdo pridobiva, drug izgublja, mnogi pa že izgubiti nimajo več kaj.
G. Laubič, želimo vam veliko uspeha pri vašem delu in vala za pogovor.
Jure Godler / Šentjurske novice, 26. 1. 2010
