Prebivalci občin Kozjansko-Obsoteljskega se po najnovejših podatkih NIJZ soočajo z več zdravstvenimi izzivi kot večina Slovencev. Med največjimi težavami ostajata prekomerna telesna masa in naraščajoča bolniška odsotnost, pri čemer nekatere lokalne občine močno izstopajo.
Prekomerna telesna masa ostaja velik problem
Po podatkih NIJZ ima v savinjski regiji prekomerno telesno maso 64,9 odstotka odraslih prebivalcev, slovensko povprečje pa znaša 59,8 odstotka. V primerjavi z letom 2020 se je razlika še povečala.
Občine Kozjansko-Obsotelja sodijo med bolj obremenjene dele regije. V Kozjem je delež prekomerno hranjenih odraslih 66,5 odstotka, v Rogatcu in Šmarju pri Jelšah 64,8 odstotka, nekoliko boljšo sliko pa kaže Rogaška Slatina s 60,2 odstotka.
Prav tako zaskrbljujoči tudi podatki za otroke in mladostnike. V savinjski regiji je bilo leta 2024 26,3 odstotka otrok in mladostnikov z prekomerno težo, kar presega slovensko povprečje.
Rogatec med občinami z največ bolniške odsotnosti
Med lokalnimi občinami posebej izstopa Rogatec, kjer zaposleni povprečno manjkajo 30,6 dneva letno. V Kozjem znaša povprečje 25,9 dneva, v Šmarju pri Jelšah prav tako 25,9 dneva, Podčetrtek pa je s 23,5 dneva nekoliko nad regijskim povprečjem.
Po decembrski zaostritvi zakonodaje, pravil in nadzora nad bolniškimi odsotnostmi je ZZZS v prvem četrtletju 2026 zaznal občuten padec bolniških odsotnosti.
Število izgubljenih delovnih dni se je zmanjšalo za okoli 230.000 pri bolniških, ki jih krije zdravstvena blagajna, in za približno 420.000 pri krajših odsotnostih v breme delodajalcev. Po ocenah je ZZZS prihranil okoli 20 milijonov evrov, delodajalci pa približno 35 milijonov evrov.
K zmanjšanju so prispevali strožji režimi gibanja med bolniško ter več nadzorov nad morebitnimi zlorabami.
Bolniške odsotnosti so sicer v Sloveniji zadnja leta močno naraščale. Po podatkih IMF in NIJZ se je število izgubljenih dni zaradi bolezni v zadnjem desetletju skoraj podvojilo, Slovenija pa je bila med državami z najvišjo bolniško odsotnostjo v Evropi – povprečno skoraj 20 dni na zaposlenega letno, medtem ko je evropsko povprečje okoli 12 dni.
Čeprav zadnji ukrepi kažejo kratkoročen padec odsotnosti v začetku leta 2026, novi podatki NIJZ kažejo, da je bilo leto 2025 še vedno rekordno po številu bolniških primerov in izgubljenih dni.
Kljub težavam tudi nekaj spodbudnih trendov
NIJZ ob tem izpostavlja tudi pozitivne premike. Prebivalci savinjske regije se nadpovprečno vključujejo v presejalne programe Svit, Zora in Dora za zgodnje odkrivanje raka. Zmanjšuje se število prometnih poškodb, hospitalizacij otrok zaradi astme ter umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja.
