V tednu po referendumu se mnogi sprašujejo, kako to, da leto in pol po načelnem soglasju javnosti, da se v Sloveniji poigramo z mislijo uzakonjanja evtanazije, konkreten predlog uzakonitve asistiranega samomora dobi jasen NE na referendumu.
Analizirali smo podatke iz posameznih volilnih okrajev, ki kažejo, da so se zagovorniki nedotakljivosti življenja v svojih sredinah angažirali, zagovorniki asistiranega smomora (termin, ki ga uporablja zdravniška stroka) pa pasivizirali.
Med okraji, kjer beležimo največji porast glasov proti, sta tudi oba kozjansko-obsoteljska okraja, Šentjur in Šmarje pri Jelšah.
Pred dnevi smo pisali o prepričljivem glasovanju Kozjancev in Obsoteljčanov proti uvedbi samomora s pomočjo, saj smo med 75 tukajšnjimi volišči našli le eno, kjer je več udeležencev nedeljskega referenduma glasovalo za kot proti.
Okraja Šentjur in Šmarje pri Jelšah pa sta že junija 2024 ob posvetovalnem referendumu o evtanaziji bila med 19 slovenskimi okraji, kjer so volivci glasovali PROTI, čeprav je bil na državni ravni rezultat 54,9 % : 45,1 % v prid načelnemu stališču ZA.
Analiza Petra Meršeta na portalu Zanima.me je pokazala, da sta bila okraj Šentjur in Šmarje pri Jelšah med tistimi, kjer je udeležba med tema dvema referenduma narasla, obenem pa sta okraja med desetimi, kjer se je najbolj povečal delež glasov PROTI na drugem, nedeljskem zakonodajnem referendumu o “prostovoljnem končanju življenja” kot so ga poimenovali predlagatelji.
Poglejmo:
Če je lani za evtanazijo glasovalo 378.917 (54,89 %) volivcev, proti pa 311.429 (45,11 %) jih je bilo proti asistiranemu samomoru tokrat 369.513 (53,44 %), podprlo pa ga je 321.937 oz 46,56 % volivcev.
Aktivacija okrajev “proti”
Nemogoče je sicer oceniti, koliko ljudi si je premislilo, primerjava rezultatov obeh referendumov pa nakazuje prvi očiten trend. V krajih, kjer evtanaziji najbolj nasprotujejo, so se angažirali in na volitve prišli v večjem številu. Po drugi strani bolj kot v okraju podpirajo evtanazijo, bolj je volilna udeležba padla.

Delež proti narastel povsod, še posebej na Štajerskem
Delež volivcev, ki so bili proti, je narastel prav v vseh volilnih okrajih po Sloveniji, za odstotek ali dva celo v najbolj urbanih okrajih.
Daleč najbolj je delež proti, tudi do 15 odstotnih točk, narasel v Slovenskih goricah, za več kot 10 odstotnih točk pa tudi na Kozjanskem, v Gornji Savinski dolini, Šentjurju, Slovenskih Konjicah, Podravju in na Dolenjskem.
V okraju Šentjur je denimo ob posvetovalnem referendumu o evtanaziji junija 2024 54,75 % državljanov glasovalo proti (ob 39,9 % udeležbi), v okraju Šmarje pri Jelšah pa ob tradicionalno nizki 32,4 % udeležbi 53,5 % proti.
V istih okrajih pa je 23. novembra 2025 na zakonodajnem referendumu za uzakonitev samomora s pomočjo 68,2 % volivcev v VO Šentjur glasovalo proti (ob 42,2 % udeležbi), v okraju Šmarje pri Jelšah pa 66,2 % proti ob 35,1 % udeležbi.
Tako v okraju Šentjur kot Šmarje pri Jelšah je torej prišlo do velike mobilizacije dodatnih glasov proti poseganju v nedotakljivost človeškega življenja, višje kot v večini drugih okrajev po Sloveniji.
Preberite še:
Našli smo eno volišče na Kozjansko-Obsoteljskem, kjer je asistirani samomor dobil večino





