Župnija Sv. Ema v Pristavi pri Mestinju je v nedeljo, 6. julija, praznovala god župnijske zavetnice svete Eme (točen datum njenega goda je sicer 27. junij). Ob jubileju župnije, ki jo v soupravljanju vodi podčetrtški župnik Boris Tibaut, jih je s svojim obiskom počastil celjski škof Maksimilijan Matjaž.
Slovesnost župnijskega praznika se je začela s procesijo, kateri je sledila sveta maša, ki jo je vodil škof Maksimilijan. Sv. Ema Krška je namreč tudi sozavetnica celjske škofije.
Tako je škof v pridigi nagovoril zbrane: »Prišli smo k sveti Emi, da počastimo njen spomin in se zahvalimo za njeno milostno navzočnost na tem kraju. V tem svetem letu njen spomin obhajamo še posebej slovesno, z ljubeznijo in hvaležnostjo, ker se hkrati spominjamo tudi 2000. letnice našega odrešenja – temeljev, na katerih je zgrajeno naše življenje. Pa ne samo naše krščansko življenje, življenje vere, ampak tudi življenje naše kulture in našega naroda.«
Kot je poudaril v nadaljevanju, je to, da smo se ohranili na tem čudovitem koščku zemlje do današnjih dni, gotovo moč in priprošnja vseh tistih, ki so nam podarili ta najdragocenejši zaklad, ki je poleg zaklada življenja tudi zaklad vere. Po škofovih besedah je življenje brez vere življenje brez prihodnosti in brez smisla.
»Na svetu nismo zato, da bi bili potrošniki, ki bi živeli le iz danes na jutri. Na svetu smo zato, da iz našega življenja naredimo dar – nekaj lepega, nekaj novega in večnega, nekaj, kar traja za druge.«
Kot še poudarja Maksimilijan, vsak človek iz lastnih izkušenj sluti, da ni najpomembnejše tisto, kar si pridobimo in kar imamo. Najpomembnejše je, če znamo to, kar imamo in kar smo, deliti drug z drugim. Da imamo odprto srce in oči za potrebe bližnjega, ki živi med nami.
In ravno v tem je po njegovem nenadkriljiv zgled in priprošnjica ta velika žena, sveta Ema, »apostolica« našega naroda. Zato smo ji lahko tako zelo hvaležni. Pričevala je s svojimi dejanji, pa tudi s svojimi besedami, ko je pokazala, da moč za to, da smo lahko dobri, ne izhaja iz človeka samega, ampak mu to moč nekdo daje in ga vedno znova vabi, da bi to moč, te darove Svetega Duha sprejel in tako uresničeval in pozlačeval svoje življenje.
Po maši so se verniki zbrali v skupnem praznovanju pred cerkvijo.
Pri sv. Emi v teh dneh končujejo tudi obnovo velike učilnice v župnišču, v prihodnjih letih pa nameravajo še prenoviti tlak, elektriko in izdelati nove klopi za cerkev.
Prva je bila postavljena v Kozjem leta 1466, druga pa na Vinarski gori pri Podčetrtku. Slednja je pozneje postala župnijska cerkev in dala naselju ime, torej Sveta Ema.
Že leta 1450 so postavili leseno stavbo, 1466 ko se je pričel postopek za Emino beatifikacijo pa večjo zidano cerkev. Zgradbo so prvič gradbeno preuredili leta 1717, drugič, ko je dobila sedanji baročni videz, pa 1784.
Tam jih je pozdravil tudi celovški škof Jože Marketz, ki je skupaj s celjskim škofom Maksimilijanom Matjažem vodil romarsko sveto mašo.
Romanju so se pridružili tudi župljani župnije Podčetrtek Sv. Ema.
