Naslov je seveda provokacija, kajti podatki o vsaki četrti pretepeni in vsaki sedmi posiljeni tako vztrajno krožijo v javnosti, kot da smo res družba vsakodnevnega nasilja in je že skoraj bolj novica, da je nekdo miroljuben, kot da smo spet bili priče nasilju. Je nasilja res toliko, ali se pretirava?
Slabo obiskana okrogla miza Mladih liberalnih demokratov je na to retorično vprašanje odgovorila, da ga je pravzaprav še več. Ne sicer klasičnega fizičnega ali spolnega nasilja, temveč psihičnega in ekonomskega. V lanskem letu je bilo na območju Šentjurja izrečenih le 22 prepovedi približevanja (letos samo 11), ugotovljenih pa le 29 primerov nasilja v družini. Koliko je od tega bilo deliktov zoper telo in koliko psihičnih in ekonomskih nasilij, nam niso povedali. Vsekakor je bilo nasilju izpostavljeno le 0,05 % šentjurskih žensk, kar je seveda še vedno absolutno preveč, toda bistveno bistveno manj od vsake četrte ali vsake sedme. Koliko nasilja je v resnici v naših družinah, seveda lahko le ugibamo, kajti do policije ali CSD pride morda le vsaka deseta ali celo stota žrtev. Žrtve lahko računajo na solidno pravno in praktično pomoč, toda kaj, ko svoje težave zadržijo zase. PP in CSD, ki lahko ukrepata in tudi ukrepata šele po tem, ko je nasilje že bilo izvršeno in priznano, preventiva pa je stvar kulture, vzgoje …
Brez dvoma nasilja v družini in sploh v medčloveških odnosih ni mogoče odpraviti, ker je tako rekoč neločljivi del človekove narave. Sicer pa je še vedno odprta dilema, kaj nasilje objektivno sploh je, kajti kar je za nekoga nesporno nasilje, je za drugo okolje nekaj »normalnega«. Zakaj se hokeisti pred TV kamerami lahko nekaznovano pretepajo, mi jim pa še celo ploskamo? Ena po riti za otroka je za ene vzgojitelje groza, za druge pa skoraj obvezni vzgojni ukrep? Kaj pa nasilje nad moškimi, zlasti psihično?
Od okrogle mize sem pričakoval bolj odgovore oziroma vsaj izmenjavo mnenj glede takšnih in podobnih mejnih vprašanj, kot navajanje pravih in domnevnih statističnih dejstev in predstavljanje dejavnosti različnih državnih služb. Ki so očitno neuspešne.
t/f: FK / Šentjurske novice, 21. 12. 2010
