Ličkanje koruze je bilo nekoč eno značilnih jesenskih opravil na podeželju, danes pa ga le še redko srečamo. Na Šolskem centru Šentjur, kjer jim je blizu kmetijstvo in narava, so se odločili, da star običaj obudijo in ga izkoristijo tudi za druženje zaposlenih.
Namesto običajnega dela v učilnicah in kabinetih so se zaposleni Šolskega centra Šentjur v četrtek, 1. oktobra, lotili nekoliko drugačnega opravila – ličkanja koruze. Ob kupu koruznih storžev so preživeli popoldne, ki so ga poleg skupnega dela zaznamovali smeh, pogovori in živa glasba.
Ličkanje koruze je bilo nekoč precej več kot zgolj kmečko opravilo. Jeseni, ko so koruzo pobrali s polj, je bilo treba s storžev ročno odstraniti ličje, da so jih lahko spravili na sušenje. Ker je bilo dela veliko, so na pomoč pogosto prišli sosedje, sorodniki in prijatelji.
Tako so nastali pravi vaški družabni večeri. Med ličkanjem so se pripovedovale zgodbe, prepevale pesmi, širile novice in sklepala poznanstva. Ob delu se je pogosto razvila tudi kakšna simpatija.
Danes takšnih prizorov na kmetijah ni več, razen kje z namenom obujanja tradicije in druženja. Sodobni stroji opravijo večino dela že ob spravilu koruze, zato je ročno ličkanje izgubilo svoj praktični pomen.
Na Šolskem centru Šentjur pa so mu vrnili vsaj družabnega. Kot so zapisali po dogodku, so ob skupnem delu preživeli čudovito popoldne in okrepili medsebojno povezanost.
Čeprav koruze danes ni več treba ličkati na roke, se je izkazalo, da je stari običaj še vedno dober razlog, da se sodelavci zberejo tudi zunaj učilnic.
