Na ŠC Šentjur podelili diplome 44 diplomantom: med njimi tudi izjemna Mateja Dobrovc

Višja strokovna šola Šolskega centra Šentjur je pripravila jubilejno 20. svečano podelitev diplom, na kateri so proslavili uspeh 44 diplomantk in diplomantov. Slovesnost so zaznamovali ponos, glasba, zahvale mentorjem in družinam ter priznanje najboljši diplomantki Mateji Dobrovc, ki je študij zaključila z odliko.

Šentjur tako ostaja pomembno središče strokovnega izobraževanja, letošnja generacija diplomantov pa dokazuje, da imajo znanje, predanost in sodelovanje tudi v prihodnosti pomembno vlogo.

V študijskem letu 2025/2026 je na šoli diplomiralo 44 študentk in študentov, od katerih jih je 37 diplome prejelo na slovesnosti. Skupno število diplomantov šole se je tako od začetka njenega delovanja povzpelo na 827.

Diploma pomeni pomemben življenjski mejnik in podlago za nadaljnji osebni ter poklicni razvoj je v nagovoru poudaril Ravnatelj Višje strokovne šole in direktor Šolskega centra Šentjur, mag. Branko Šket. Ob tem je izpostavil trud študentov, ki so morali študij pogosto usklajevati s službenimi in družinskimi obveznostmi, diplomante je spodbudil k radovednosti, ustvarjalnosti in vseživljenjskemu učenju, saj se učenje z diplomo ne konča.

Pomen šole za razvoj lokalnega okolja je omenila tudi podžupanja Občine Šentjur Silva Koželj, ki je izpostavila povezovanje izobraževanja, gospodarstva in skupnosti ter pomen trajnostnega razvoja, varovanja narave in odgovornega ravnanja z naravnimi viri.

Diplomske naloge za konkretne izzive

Raznolikost strokovnih področij so pokazale tudi diplomske naloge, študenti so raziskovali vplive odpadnih voda na ekološke značilnosti reke Sotle, okolju prijazne metode varstva rastlin, prehranske navade, lastnosti živil in kakovost mlečnih izdelkov. Prav tako so se posvetili razvoju turistične ponudbe, konjeniškemu turizmu ter uporabi naravnih sestavin za izboljšanje obstojnosti živil.

Pri nastajanju diplomskih nalog so imeli pomembno vlogo mentorji in predavatelji, pa tudi delodajalci ter ustanove, ki študentom omogočajo povezovanje teoretičnega znanja s prakso.

Poseben trenutek slovesnosti je bila podelitev priznanja najboljši diplomantki generacije, občina Šentjur je na predlog šole namenila pisno priznanje in knjižno nagrado.

»Če je meni uspelo pri 51, ni nikoli prepozno.«, je deljala Mateja, ki se je v študijskem letu 2024/2025 vpisala v izredni študij programa Živilstvo in prehrana. Študijske obveznosti je opravila v rednih rokih, povprečna ocena njenih izpitov pa je znašala 9,81. Študij je 21. aprila 2026 zaključila z odliko, skupno povprečje izpitov in diplome pa je doseglo izjemnih 9,91.

V diplomski nalogi je raziskovala vpliv vitamina C na obstojnost naravnih barvil v brezalkoholnih pijačah, njena mentorica, dr. Katja Gobec, je poudarila Matejino zavzetost, strokovno radovednost in sposobnost povezovanja novih spoznanj z izkušnjami iz delovnega okolja, ugotovitve raziskave so uporabne tudi v industriji brezalkoholnih pijač.

Glasba in bogata šolska tradicija

Kulturni program je obogatil Moški pevski zbor Skladateljev Ipavcev, ki deluje od leta 1945 in je decembra 2025 praznoval 80 let neprekinjenega delovanja, za glasbeno spremljavo je poskrbela tudi Daniela Burjan, ki nastopa pod umetniškim imenom Buryana, in je ob spremljavi Marka Kardinarja na klaviaturah izvedla avtorsko pesem *Narišem ti svet*.

Slovesnost je spomnila tudi na bogato tradicijo izobraževanja v Šentjurju, začetki slovenske kmetijske šole segajo v leto 1910, Višja strokovna šola Šolskega centra Šentjur pa je začela delovati v študijskem letu 2002/2003 s programom Kmetijstvo, sčasoma je svojo ponudbo razširila na več strokovnih področij.

Jubilejna podelitev je bila priznanje trudu, vztrajnosti in znanju diplomantov ter sodelovanju šole, mentorjev, delodajalcev, družin in lokalne skupnosti, diplomante zdaj čakajo nove poklicne priložnosti, nadaljnje izobraževanje in uresničevanje lastnih zamisli.

Samo sporočilo slovesnosti je bilo jasno: diploma ni konec poti, temveč začetek novega poglavja, v katerem bodo pridobljeno znanje prenašali v prakso in prispevali k razvoju lokalnega okolja ter širše družbe.