Voliti in biti voljen je pomembna državljanska pravica v sodobnem svetu. Še pred tremi desetletji v Sloveniji ni bila udejanjena.
Odkar jo imamo, občo volilno pravico namreč, jo Slovenci, vsaj ko gre za volitve v državni zbor, koristimo precej spremenljivo. Če smo bili v letih po osamosvojitvi še zelo zavzeti in aktivni volivci, je volja po njenem koriščenju sploh v drugem desetletju novega tisočletja nekoliko splahnela. Po letu 2020 pa spet postajamo bolj aktivni državljani.
Slednje velja tudi za Kozjance in Obsoteljčane. Tako v okraju Šentjur kot Šmarje pri Jelšah namreč zgodovinsko na volitve prihaja manjši delež upravičencev od slovenskega povprečja. A to se je na zadnjih dveh volitvah v državni zbor spremenilo, predvsem v šentjurskem okraju.
Minule, desete volitve v državni zbor so bile z 69,45 odstotno volilno udeležbo pete najbolj obiskane v zgodovini samostojne demokratične Slovenije. Državljani smo bili najbolj volilno aktivni na prvih in drugih parlamentarnih volitvah – leta 1992 nas je prišlo voliti 85,6 %, štiri leta kasneje pa 73,7 %. Tretje po udeležbi so že bile postcovidne volitve leta 2011 z 71 % udeležbo.
Kozjanci in Obsoteljčani smo v zadnjega četrt stoletja po obisku volišč ob volitvah poslancev in poslank, podpovprečno aktivni. Nekoliko v višjem deležu so se volitev ves ta čas udeleževali volivci okraja Šentjur kot okraja Šmarje pri jelšah. Ampak oba okraja sta imela zgodovinsko udeležbo pod državnim povprečjem.
Vse do volitev leta 2022, ko je okraj Šentjur z 71,8 % volilno udeležbo za 8 desetink odstotka presegel državno povprečje, medtem ko je okraj Šmarje pri Jelšah s 64,8 % za njim še vedno precej zaostal.
A tudi pri volivcih okraja Šmarje, ki zajema 6 občin skupne upravne enote, se je motivacija za obisk volišč prejšnjo nedeljo precej povečala. Sicer niso presegli državnega povprečja, a so se mu približali kot še nikoli. Čeprav je bila udeležba na ravni Slovenije za odtenek niža kot pred štirimi leti, se je iz okraja Šmarje na volitve podalo za 1,5 odstotne točke več volivcev kot leta 2022, in sicer dobri dve tretjini (66,3 %).
Volivci šentjurskega okraja pa so se volitev še bolj množično udeležili kot prejšnjič in po udeležbi drugič zapored presegli državno povprečje. Svoj glas jih je namreč oddalo 73,4 odstotka, kar je najboljši rezultat v zadnjih 25 letih, kolikor so na spletu dostopni podatki udeležbe po volilnih okrajih.
Kot smo pisali že včeraj, se je visoka volilna udeležba v okrajih Šentjur in Šmarje v glasove prelevila drugače kot na državni ravni. Če bi parlament in koalicijo sestavljali zgolj iz tukajšnjih glasov, bi stabilno vlado z glasovi na rezervo lahko sestavili SDS in trojček NSi+SLS+Fokus.
S koliko glasovi natančno, poglejte v spodnjem članku:
Kako bi izgledala parlament in vlada, če bi ju izvolili na Kozjansko-Obsoteljskem
