Kje so zastave?

Zaradi trenda stalnega izobešanja zastav na in ob javnih stavbah je nekoliko manj vidno siceršnje obeleževanje različnih praznikov, s čimer imamo očitno v Šentjurju ogromne težave. Ne samo, da o kakšni prireditvi ob dnevu samostojnosti ali dnevu reformacije ni govora, vedno bolj očitne so težave pri takšni simbolični stvari, kot je izobešanje zastav.

Kot kaže, je zaloga šentjurskih malih zastav precej skopnela, saj so na drogovih javne razsvetljave, ki so zaradi razloga v prvi povedi postali indikator praznovanja nekega praznika, vedno bolj redke. Ali je mimovozeči tujec lahko dognal, da smo praznovali občinski praznik in celo jubilejni mestni? Tudi tokrat, tako kot ob šentjurjevem, so bili brez zastav doprsni kipi možem, na katere »toliko damo«, pa bi jih veljalo obesiti za časa Ipavčevih dni. Povsem drugače je bilo nekaj kilometrov stran, kjer so slivniški krajevni praznik ponosno označili, poleg številnih zastav tudi s transparentom nad cesto.

Še huje je z obeleževanjem nekaterih državnih praznikov, in to prav tistih, ki bi jih morali v mestu s takšno domoljubno tradicijo še posebej negovati (dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, dan vrnitve Primorske k matični domovini). Največja tragedija je, da so novi prazniki v veljavi že pol desetletja, za to pa v tem času očitno niso uspeli postati pozorni ne v občinski vrhuški, ne mestni očetje, ne predstavniki raznih veteranskih oz. drugih (npr. kulturnih) organizacij, da o neposrednih izvajalcih ne govorimo. Podobna ugotovitev velja tudi za dan Rudolfa Maistra, na katerega bi se lahko pod Rifnikom navezovali že zaradi našega lokalnega slavnega borca za severno mejo. Že dlje časa je v veljavi praznik, ki se obeležuje 27. aprila, vendar smo letos »fane« videli plapolati kakšen dan kasneje, saj je bil na komunali dan prej očitno kolektivni dopust. V kontekstu pričujoče kritike bi lahko izpostavili še neobeležitev obletnic nekaterih zaslužnih prednikov s teh horizontov.

V zadnjem času se je izboljšala kultura pravilnega vrstnega reda izobešanja in obračanja zastav, kjer so med stalnimi izobeševalci nekoliko »umetniški« le še pri hotelu in glasbeni šoli, precej težav pa imajo še vedno posamezni prireditelji.