Košarka je ekipni šport. Ne glede na to, kako dobra je tvoja prva violina, če ni obkrožena s pravimi glasbili, simfonija ne bo zvenela tako kot bi morala. Enako velja v športu.
V ligi NBA morajo ekipe sestaviti svoje orkestre znotraj zastavljenega “salary cap-a”. Izraz označuje zgornjo mejo proračuna, do katere ekipe še ne plačajo luksuznega davka. To pravilo preprečuje plačilno nesorazmerje med franšizami, hkrati pa dviga pomembnost dirigenta – menedžerja ekipe, ki sestavlja zasedbo. Zvezdniki sami ne osvajajo prvenstev. Potrebujejo komplementarne soigralce. Takšne, ki dopolnjujejo njihove vrline, zakrivajo slabosti in skupaj tvorijo uravnoteženo celoto.
Zato pri uspehu Lakersov ni samo vprašanje kako dober je Luka Dončić. Vprašanje tega poletja je predvsem, kakšne igralce postaviti njemu ob bok, da bo ekipa dosegla svoj najvišji potencial.
Potrebno je torej najti Američane, Afroameričane ki jih ne bodo motili Avseniki ali pa narodna glasba v garderobi. Mednarodni igralci se bodo tem melodijam verjetno lažje prilagodili, vajeni so različnih jezikov in navad. Ekipa rabi igralce, ki radi igrajo obrambo.
Pa ne mislim na tem mestu metati Luke pod avtobus. Nemogoče je nositi takšno breme in odgovornost v napadu, hkrati pa v tako atletsko superiorni ligi dominirati tudi v obrambi. V današnjem hitrem ritmu košarke je to kar znanstvena fantastika.
Jezerniki morajo v svoje vrste zvabiti tudi kakšnega centra, ki bo energetsko deloval, kot da je nenehno pod vplivom energijske pijače. Tudi kakšen ostrostrelec ne bi škodil. Že pri Mavericksih in slovenski reprezentanci smo lahko videli, kako pomembni so dobri strelci z razdalje okrog Luke.
Kaj z Lebronom Jamesom?
Naštel sem kar dosti različnih lastnosti. Na vseh naštetih področjih je pri Lakersih možnost za napredek. Predvsem pa bodo s tem Luko spravili bližje borbi za naslov.
Če sem jaz menedžer Lakersov in iščem vse zgoraj našteto, pa se mi mora prej poklopiti še ena ključna poteza. Lebron James. Slednji ima pred naslednjo sezono vse vajeti v svojih rokah, saj je njegova pogodba označena kot “unrestricted free agent”. Kar direktno prevedeno pomeni “povsem prost igralec”.
Če se odloči ostati Jezernik, to pomeni približno 50 milijonsko breme v proračunu ekipe iz Los Angelesa, ki jih ta ne more deliti ali nameniti za druge okrepitve. Istočasno lahko Lebron zbira ponudbe od drugih ekip. Lahko se odloči ponovno spakirati kovčke in zaigrati v drugem dresu.
Kljub njegovim izjemnim predstavam, sploh glede na EMŠO, ki bo decembra pokazal 42 let, si menedžer v meni želi njegovega odhoda. Zgolj zato, ker to dopušča veliko več manevrskega prostora pri sestavi ekipe, katere osrednja figura je Donke.
Koga torej pripeljati?
Če pa kdo slučajno pozna 213 centimetrov visokega centra, ki skače do vrha table, zadene odprto trojko, je borben v obrambi in hkrati še uživa v Golici, naj čim prej pokliče Roba Pelinko (GM LA Lakersov). V resničnem svetu bo treba sklepati kompromise.
V Kaliforniji jim ne bo potrebno začeti iz ničle. Imajo odličnega trenerja JJ Reddicka, ki ima že kot igralec izkušnje z ligo NBA. To mu omogoča, da zelo dobro razume dinamiko igralcev.
Austin Reaves se je izkazal kot nekdo, ki je zmožen sam voditi napad Lakersov v Lukini odsotnosti. Ampak obstaja pa tudi grški Janez, ki bo v naslednjih mesecih zamenjal igralsko sredino. Govorim o Giannisu Antetokounmpu. Si predstavljate Luko in njega igrati za isto ekipo? To bi bil res udaren zvezdniški dvojec. A tega ne bo, ker se je Giannis odločil za Miami Heat.
Zanimivo bo spremljati premike v NBA ligi. Za tiste bolj zveste navijače NBA lige med bralci pa za konec še dve imeni, ki bi si jih sam želel videti od Luki Dončiću: Karlo Matković in Lou Dort. Ampak jaz sem le fant iz Mestinja, kaj pa jaz vem…
