Na današnji dan pred desetimi leti je bil v Šmarju pri Jelšah uradno odprt Muzej baroka, v katerem je stalno razstavljenih 43 originalnih, več kot 260 let starih lesenih kipov iz kapel bližnje kalvarije, ki se vije proti romarski cerkvi sv. Roka.
V tem desetletju se je uveljavil kot eden najpomembnejših varuhov baročne dediščine v Sloveniji ter nepogrešljiva postojanka obiskovalcev Obsotelja in Kozjanskega.
Obiskovalci muzeja, ki se navezuje na omenjeno baročno kalvarijo, se lahko prosto sprehodijo med 43 originalnimi baročnimi kipi in jih občudujejo z vseh zornih kotov, kar daje postavitvi posebno doživljajsko vrednost.
Po besedah Vlaste Kramperšek Šuc, koordinatorke kulturnega programa pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah, je muzej lani obiskalo nekaj več kot 3.000 obiskovalcev, leto z največ obiskovalci – skoraj 5.000, pa je bilo 2019, nakar je pozitiven trend obiska prekinila pandemija covida-19.
Največ organiziranih skupin prihaja spomladi in jeseni, med njimi prevladujejo upokojenci, romarske skupine, društva in različne interesne skupine. Pomemben del obiskovalcev predstavljajo tudi šolarji, ki muzej spoznavajo v okviru kulturnih dni in ustvarjalnih delavnic.
Med obiskovalci prevladujejo Slovenci, tujih turistov ni veliko, kar je morda priložnost za prihodnost, saj jih veliko letuje v sosednjih zdraviliških krajih.
Obisk muzeja je pogosto del širšega doživetja. Gostje si po ogledu praviloma ogledajo še znamenito Kalvarijo in cerkev sv. Roka, za organizirane skupine pa pripravijo tudi strokovno vodenje, kar izvajajo trije zaposleni iz knjižnice Šmarje pri Jelšah in prostovoljci – najbolj reden in izjemno podkovan v bogatem poznavanju lokalne umetnostne kulture je nekdanji šmarski župan in direktor knjižnice, zdaj upokojenec Jožef Čakš.
Prav osebni stik ostaja ena največjih posebnosti muzeja. V njem ni klasičnih razlagalnih tabel ali digitalne tehnologije, saj želijo pozornost obiskovalcev usmeriti predvsem k samim eksponatom. »Povratne informacije obiskovalcev so izjemne. Mnogi povedo, da se z ogleda vrnejo navdušeni, kot bi doživeli nekaj res posebnega,« poudarja Kramperšek Šučeva. Kljub poudarku na osebnem stiku pa v muzeju pripravljajo tudi avdio vodič preko qr kod, kar bo na voljo v kratkem.
Razvoj muzeja je močno zaznamovalo obdobje epidemije covida-19, ko je bil skoraj dve leti zaprt. To je prekinilo rast obiska in prepoznavnosti, ki jo je muzej uspešno gradil od odprtja. Kljub temu ostaja pomemben kulturni in turistični magnet območja, pri čemer tesno sodeluje tudi z lokalnim zavodom za turizem, šport in mladino. Prav slednji bo po načrtih v naslednjem letu od JZ Knjižnice prevzel muzej v upravljanje in ga še bolje umestil v širšo lokalno turistično ponudbo.
Ob jubileju šmarski Muzej baroka ne praznuje le desetletja delovanja, temveč tudi uspešno zgodbo ohranjanja dediščine, ki obiskovalce še danes navdušuje s svojo pristnostjo in brezčasno lepoto.
