Na portalu, ki ga ravnokar berete, občasno objavimo vsebine Črnolica TV, ki na sproščen način predstavlja življenje v naših krajih. Za tem imenom, ki nosi imele predela Šentjurja se skrivata mlada ustvarjalca iz Celja in Šentjurja, Žiga Polajžer in Matevž Zupanc.
V okviru Črnolica TV združujeta njuna zanimanja – fotografijo, videografijo, glasbo, raziskovanje narave, potovanja in vsakdanje dogodivščine.
Matevž prihaja iz Šentjurja in obiskuje Srednjo zdravstveno šolo Celje. V prostem času ga najbolj zanimata fotografija in potovanja, kjer raziskuje nove kraje in lovi trenutke skozi objektiv.
Žiga prihaja iz Celja in obiskuje Gimnazijo Lava. Dejaven je pri tabornikih, obiskuje pa tudi Glasbeno šolo Celje, kjer igra violončelo v Malem godalnem in Simfoničnem orkestru.
Kako sta prišla na idejo za Črnolica TV in kaj je bil prvi korak?
Že ko sva bila mlajša sva se med počitnicami igrala, da sva na televiziji, radiu. Snemala sva oddaje, ki so bile čisto preproste. Nisva znala urejati videov, zato sva med videom telefon dajala na pavzo … Leta 2022 sva to vzela bolj resno – dala sva si ime Črnolica TV. Ime izhaja iz vasi blizu Šentjurja, kjer Matevž živi, Žiga pa ima tam babico in dedija. Naredila sva scenarij, poiskala informacije in posnela video o Gandežu. Ustvarila sva ga s fotoaparatom in uredila v programu na računalniku. Video sva pokazala sorodnikom, ki so bili zelo navdušeni.
Dobila sva predlog, da si ustvariva Youtube kanal in tja objaviva oddajo. Tako je to postal najin prvi video, poleg drugih vsebin pa sva na povabilo ŠUDR-a nadaljevala s snemanjem njihovih dogodkov kot npr. Keltski dan, Tek na Rifnik, Kožuhanje … S tem sva dokumentirala dogajanje, zahvaljujeva pa se za priložnost širjenja prepoznavnosti Črnolice TV.
Kako sploh nastane en vajin prispevek – od ideje do objave? Katera orodja uporabljata?
Vedno slediva prihajajočim dogodkom, zanimivim destinacijam, zgovornim sogovornikom… v najini bližini. Ko izbereva temo, poiščeva ustrezne informacije, najdeva lokacije, se dogovoriva z organizatorji ali sogovorniki. Pomembno je da imava podrobno narejen scenarij, v katerem imava okviren potek videa. Napolniva si baterije, pripraviva snemalno opremo, vse spakirava in greva na snemanje.
Na dogodkih običajno iščeva ljudi za intervjuje, kar je dandanes izredno težko saj se ljudje ne želijo izpostavljati in najpogosteje kažejo en na drugega kateri je najbolj zgovoren in primeren za pred kamero. Ko snemava slediva temu, da prikaževa celotno dogajanje, hkrati pa ujameva tudi zanimive podrobnosti. Videi ki jih snemava zasedejo precej veliko prostora, zato potrebujeva veliko spominskih kartic in tudi baterij, ki se še posebej v vročih in mrzlih dneh hitro praznijo.
Ko končava s snemanjem je opravljena le polovica dela. Montaža je pomembna, saj tam iz okoli 800 nekaj sekundnih videov, ki jih morava razvrstiti v mape po lokacijah ali vsebini, narediva eno oddajo. Seveda morava te videe rezati, barvno naravnati, poenotiti glasnost, ustaviti zvočne efekte… Trudiva se da se kadri menjujejo po ritmu glasbe, da je video bolj gledljiv. Ko dodava še napise in oddajo pregledava, jo lahko objaviva in promovirava po družbenih omrežjih. Običajno je to popoldne, ko je gledanost največja.
Koliko prispevkov oz. reportaž sta že ustvarila? Bi izpostavila kakšne pomembne mejnike na tej poti?
Na najinem Youtube kanalu trenutno imava 58 videov. Od tega jih je 35 navadnih – dolgih videov in 23 kratkih videov – shorts. Težko bi izpostavila pomembne mejnike, bi pa omenila video o Guinnessovem rekordu na Vranskem za vožnjo z največ Tomos motorji, ki ima več kot 17.000 ogledov. Najin prvi promocijski video je bil za ŠUDR-ov tek na Rifnik. Prvič pa so letos maja, v šentjurskem IKC-ju, predvajali najin krajši dokumentarni film o zgodovini Šentjurčana. Z vsakim videom se nekaj novega naučiva, spoznava nove ljudi in zgodbe, zato je vsaka oddaja posebna.
Ali se spomnita katere posebne reportaže ali intervjuja, ki vama je bil največji izziv ali pa posebno veselje?
Pri vsakem videu se soočava z najrazličnejšimi izzivi. V Vilinski dolini sva se morala poigrati s svetlobo, saj smo snemali sredi gozda.
Pri Teku na Rifnik sva uporabila zelo veliko kadrov, razporejenih po celem hribu.
Pri srečanju Tomos društva Srečkoti sva namestila 360 stopinjsko kamero na motor, eno pa na voznika…
Zanimivo je bilo tudi snemanje kratkih videov z Šentjur Tourom, kjer so sogovorniki v 60 sekundah morali izbirati katera turistična destinacija v Šentjurju jim je ljubša.
Zelo sva bila vesela in počaščena, da je lokalni časopis Šentjurčan izbral ravno naju za pripravo filma o njihovi zgodovini in zgodbi. Verjameva da sva se dobro spoprijela z odgovornostjo in pripravila bogat pogled v njihovo delovanje.
Kako na vajino delo reagirajo gledalci, sogovorniki, lokalna skupnost?
Odzivi so večinoma dobri, ljudje naju radi spremljajo in si ogledajo najine oddaje. Vesela sva, da prepoznajo vložen trud in da v videih vidijo nekaj novega, kar še morda niso poznali. Sogovorniki so po snemanju običajno malce zaskrbljeni, da so se preveč motili ali niso povedali dovolj, vendar poskrbiva da urediva intervju tako, da smo na koncu vsi zelo zadovoljni. Zahvaljujeva se vsem za podporo in da naju spremljate.
Prihajata iz lokalnega okolja, a gledata tudi malo čez občinske meje. Kakšna je vizija Črnolica TV za prihodnost?
Lokalno okolje je seveda najpomembnejše, saj tu gledalci vidijo vsebine, ki so jim blizu, midva pa sva velikokrat edina, ki jih prikaževa v video obliki. Poleg lokalnih dogodkov in tem pa si prav tako želiva pokrivanja vsebin v okolici, tudi v drugih občinah oz. regijah. Žal v času šole objavljava redkeje zaradi obveznosti, seveda pa bi rada ustvarjala čim več vsebin, različnih tematik za različno publiko.
Po čem menita, da se razlikujeta od drugih medijev ali podobnih pobud?
Od drugih medijev se razlikujeva predvsem po tem, da stvari predstavljava na preprost in sproščen način, mladostno in moderno, saj delava vsebine, katere bi sama želela gledati. Poudarek dava na lokalnem dogajanju in ljudeh, ki jih veliki mediji pogosto spregledajo. V najinih prispevkih se čuti pristnost in povezava z okoljem, iz katerega prihajava. Poleg tega pa vse delava z veseljem in humorjem, kar gledalci hitro začutijo.
Kaj sta se skozi Črnolica TV naučila – o medijih, ljudeh, pa morda tudi o sebi?
Videla sva kako različni so si ljudje okoli nas, lahko bi rekla »sto ljudi, sto čudi«, a to je dobro, ker na tak način lahko pripravljava vsebine ki si niso podobne. Ko že misliva, da zmanjkuje dobrih zgodb, odkrijeva novo destinacijo ali izveva za novega posameznika, ki ima nekaj zanimivega za povedati.
Mediji so zanimivo področje in žalostno je, da dramatične vsebine, ki so včasih neresnične, dobijo toliko več ogledov in pozornosti, kot nek video v katerega vloživa veliko truda in ga narediva kar se da kvalitetno. Pri procesu razvijanja Youtube kanala je pomembna natančnost, vztrajnost in radovednost, kar se sproti učiva in se poskušava izboljšati.
Imata ob sebi tudi pomoč (mentorje, sošolce, starše) ali vse delata povsem sama?
Večinoma delava sama, so nama pa starši v veliko pomoč pri najrazličnejših predlogih, konstruktivnih kritikah itd. Med najinimi vrstniki so mnenja mešana, nekaterim se zdi smešno, nekateri pa razumejo najin trud in naju podpirajo.
Kdo ali kaj vama je navdih pri ustvarjanju?
Želiva da so najini videi čim bolj »cinematični« – imajo filmski profesionalni videz in da je vsebina zanimiva. Vzor so nama najrazličnejši ustvarjalci vsebin in videografi kot npr. Bit Sever iz Slovenije pa tudi Brett Conti, Andrew James, The Dronalist… iz tujine.
Kakšno občinstvo si želita doseči, komu sta vsebine najbolj namenjene?
Želiva si da naju spremljajo vsi, sedaj so to bolj starejši in odrasli, v prihodnosti pa tudi mladi. Če si po ogledu videa publika kaj od njega zapomni oz. jim je všeč je najin namen dosežen. Posebej nama je pomembno, da mlade spodbudiva k zanimanju za lokalne dogodke in ljudi. Hkrati pa želiva ustvarjati vsebine, ki so lahkotne, zabavne in pristne, da pritegnejo čim širši krog gledalcev.
Kakšne so vajine ambicije za prihodnost – bi si želela, da Črnolica TV postane poklicna pot ali ostane ljubiteljski projekt?
Mogoče pa res – vsekakor si želiva, da bi Črnolica TV prerasla v nekaj več kot samo ljubiteljski projekt. Zelo bi si želela kakšnega sponzorja, sodelovanja z lokalnimi mediji ali priložnosti za snemanje promocijskih videov, rojstnih dnevov, fotografiranja… saj je oprema draga in si jo zaenkrat plačujeva sama. To bi nama omogočilo ustvarjanje še bolj kakovostnih vsebin, ob katerih bi še naprej ostala pristna in povezana z ljudmi.
Bi želela za konec še sama kaj dodati, morda sporočiti gledalcem?
Najprej hvala vsem, ki naju spremljate in podpirate – brez vas Črnolica TV ne bi imela pravega smisla. Želiva si, da bi še naprej skupaj odkrivali zanimive zgodbe in trenutke našega kraja in okolice. Zato vas vabiva, da se naročite na najin kanal – je brezplačno – in delite najine videe naprej, da pridejo do čim več ljudi.
Črnolica TV je bila tudi na šmarskem Čilifestu:
