Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Alpos tudi v letu 2011?


Označite Kozjansko.info kot prednostni vir na Googlu

Reševanje zadolženega Alposa postaja vse bolj odmevno tudi v slovenskem merilu. Vodstvo podjetja, ki ima več kot 200 milijonov evrov dolgov, je predlagalo razlastitev obstoječih delničarjev v korist upnikov podjetja, k vplačilu novega kapitala pa so povabili le šest upnikov. To so storili na podlagi spremembe zakonodaje o insolventnosti, vendar pravniki opozarjajo na enakopravno obravnavo upnikov. Očitno Alposova uprava išče zadnje možnosti za rešitev, pri čemer ima veliko potrpljenje bank, ki naj bi imele slabo zavarovane terjatve.

Zgodba reševanja zadolženega Alposa se vleče že nekaj mesecev. Podjetje, ki je samo v prvem devetmesečju leta 2010 pridelalo 56 milijonov evrov izgub, je že od poletja v prisilni poravnavi. Zaposleni kljub težkim razmeram plače dobivajo redno, uprava pa skupaj z upniki išče pot iz globokega brezna rdečih številk. Zaenkrat neuspešno, čeprav so decembra dosegli nekatere pomembne dogovore. Z nekaterimi največjimi upniki so se dogovorili, da jim bodo znižane dolgove poplačali v petnajstih letih. Še bolj zanimiv pa je sklep uprave o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe in hkrati o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki v okviru spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja.

Za kompleksno dikcijo se skriva zanimiv manever očitno res z vsemi žavbami namazanih alpoških šefov. Uprava se je namreč odločila, da celoten kapital (6 milijonov evrov) nameni za kritje čiste izgube, kar posledično pomeni razveljavitev vseh delnic obstoječih delničarjev. K vplačilu novega kapitala so po poročanju časnika Dnevnik povabili samo pet bank (NLB, NKBM, Probanko, Abanko, Factor banko) in Slovensko industrijo jekla. S tem so izključili prednostno pravico do dokapitalizacije dosedanjih delničarjev, kakor vplačil ne morejo izvesti niti morebitni novi delničarji. To je dvignilo kar nekaj prahu med pravniki, saj zakon načeloma daje pravico do dokapitalizacije vsem upnikom in delničarjem, uprava pa se je uprla na pred meseci spremenjeni 199a člen insolventne zakonodaje, ki daje možnost razlastitve obstoječih delničarjev preko poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi pokrivanja izgube. Pravniki vprašanje enakopravne obravnave vseh upnikov po omenjenem členu seveda razlagajo različno, Alposova poteza pa naj bi bila sploh prva tovrstna v Sloveniji.

Očitno gre za dogovor med upravo in šestimi upniki, med katerimi so v večini banke. Te naj bi zahtevale izključitev pravice delničarjev in preostalih upnikov. Nove delnice naj bi upravičenci že lahko vplačevali na račun prisilnega upravitelja. O prisilni poravnavi naj bi sicer po novem glasovali konec februarja 2011. Vsaj do takrat bo očitno Alpos še naprej vegetiral, čeprav poznavalci menijo, da tudi zadnji manever dolgoročno ne more rešiti zadolženega šentjurskega giganta, ki ne kaže znakov najmanjšega okrevanja.

Očitno je, da so v ozadju prej kot ohranitev delovnih mest interesi bank, ki so nenavadno potrpežljive pri iskanju možnosti za rešitev Alposa. Analitiki navajajo, da je to verjetno zaradi njihovih slabo zavarovanih terjatev, ki skupaj znašajo več kot 130 milijonov evrov. Skoraj polovica bančnih terjatev naj bi bila namreč navadnih, kar pomeni, da niso zavarovane s hipoteko ali kako drugače. Propad Alposa bi v tem trenutku pomenil nov poslovni udarec za že tako oslabljene slovenske banke, ki so očitno zato sklenile dogovor, da Alpos vsaj še nekaj časa ohranijo pri življenju. Toda za realno prihodnost šentjurskega podjetja bo potrebno zagotoviti tudi svež denar za zagon proizvodnje in prodaje, ki pa ju bo verjetno po večmesečni stagnaciji in v še vedno zaostrenih gospodarskih razmerah težko zagnati. Za zagon cevarske industrije bi tako nemudoma potrebovali 15 milijonov evrov svežega denarja.

Morda pa bo uspešnejše novo vodstvo šentjurske družbe, ki se menda obeta že prav kmalu. Uspešen manever z »dogovorjeno« dokapitalizacijo bi trojici Mirjan Bevc (še vedno je na bolniškem dopustu), Rado Marot (zadnji mesec operativno vodi upravo) in Stane Flander omogočil časten umik, zagotovo pa bodo v naslednjih letih iz Alposovih omar »padali okostnjaki« …


L.H. / Šentjurske novice, 21. 12. 2010

 

Preberite tudi

Alpos orje ledino pri razlastitvi delničarjev insolventnih družb

 

Mediji o Alposu

Upravitelj še dvomi – Žurnal, 23. 12. 2010

Prisilni upravitelj Alposa vztraja pri stečaju, družbi grozi prekinitev proizvodnje – Dnevnik, 23. 12. 2010