Od 27. junija do 30. junija 2012 je v Ljubljani, Rogaški Slatini, na Sladki Gori in Pilštanju potekal 9. Festival Pranger. Pesniška beseda se je brala na dveh pesniških večerih, posebno mesto pa je na letošnjem Prangerju zavzela norveška poezija. Na štirih kritiških razpravah so pesniki, kritiki, prevajalci poezije, študenti in drugi obiskovalci debatirali o devetih izbranih slovenskih pesnikih, na konceptualni okrogli mizi pa so spregovorili o vlogi poezije v sodobnem svetu. Festival se je zaključil s koncertom Milka Lazarja in Vasilija Meljnikova, ki sta slatinsko publiko očarala z 10 skladbami za violino in čembalo.
Festival Pranger je tokrat potekal na štirih lokacijah. Začel se je v Ljubljani, kjer sta v sredo, 27. junija, potekala študentska kritiška razprava in pesniški večer z norveškimi pesniki Gunsteinom Bakkejem, Kjerstijem Bronkenom Senderudom in Gunnarjem Wærnessom. V četrtek se je Pranger preselil na Štajersko in na Sladki Gori se je odvila prva kritiška razprava, kjer je debata tekla okrog pesniških zbirk Vinka Möderndorferja Nimam več sadja zate, Barbare Korun Pridem takoj in Taje Kramberger Z roba klifa.
V petek je Pranger domoval v Rogaški Slatini, kjer je dopoldne potekala druga kritiška razprava o zbirkah Ivana Dobnika Druga obala, Katje Perat Najboljši so padli in Miklavža Komelja Roke v dežju, popoldne pa prevajalska okrogla miza, na kateri so izbrane slovenske pesmi prevajali v norveški jezik. Zvečer je pesniška beseda zadonela na Pilštanju, kjer so izbrani pesniki brali svoje pesmi.
V soboto pa se je Pranger spet preselil v Rogaško Slatino. Tretja kritiška razprava se je vrtela okrog zbirk Uroša Zupana Oblika raja, Ivane Komel Narekovano iz postelje in Esada Babačića Sloni jočejo pošteno. Popoldne je potekala konceptualna okrogla miza Poezija in manjšina, na kateri je imel kratko predavanje dr. Rastko Močnik, povezovala pa jo je dr. Alenka Jovanovski. Glavna tema okrogle mize je bila vloga poezije v sodobnem svetu. Debata je tekla okrog vprašanj, ali poezija funkcionira kot manjšina, je v družbi marginalizirana ter ali je prav, da je omejena na ozek krog bralcev ali pa bi se morala bolj odpreti in postati bolj dostopna širši javnosti. Spraševali so se tudi o tem, ali je mogoče s pomočjo jezika doseči spremembe v družbi.
Za otroke so organizirali ELA – Mali Pranger, v okviru katerega so si lahko najmlajši ogledali lutkovno igrico Lisica kraljica in male živalce ter se zabavali v ustvarjalnih delavnicah. Najboljšim osnovnošolskim pisateljem, ki so se v okviru literarnega natečaja preizkusili v pisanju pravljic, so podelili priznanja in jih slovesno povzdignili v viteze pravljic.
Festival Pranger se je zaključil z glasbo. Skladatelj, saksofonist, pianist ter čembalist Milko Lazar in violinist Vasilij Meljnikov, ki sta odigrala 10 skladb za violino in čembalo, sta dokazala, da se poezija in glasba odlično dopolnjujeta. Zaključni koncert je povezovala radijka Maja Ratej, zbrane pa sta nagovorila vodja festivala Urška P. Černe in slatinski župan mag. Branko Kidrič.
Z Urško P. Černe smo se pogovarjali o tem, kaj se je dogajalo na letošnjem Prangerju, in o vlogi poezije dandanes. Povprašali smo jo tudi o značilnostih in posebnostih norveške poezije ter vplivih globalne krize na sodobno pesništvo. Sogovornica je o krizi in pesništvu med drugim dejala: “Mogoče je moja subjektivna zaznava ta, da kriza in skoraj brutalno varčevanje v zadnjem času neposredno vpliva na to, da je poezija postala zelo pokončna in direktna, da se zaveda, da je zdaj spet čas – tako kot sredi 80. let, ko so pisatelji ugotovili, da je za demokratizacijo morda treba iti tudi na barikade oziroma ven iz svojih pisateljskih sobic. Zdi se mi, da poezija v Sloveniji govori o tem, da živimo v času, ki zadeva angažma.” Celoten pogovor z vodjo festivala lahko poslušate v spodnjih dveh videoposnetkih.
Utrinek s koncerta Milka Lazarja in Vasilija Meljnikova pa vam je na voljo v naslednjem videoprispevku.
Pripravili smo tudi FOTOGALERIJO (KLIK!), v kateri si lahko ogledate fotografije z dogajanja na pesniškem festivalu.
