50 najvplivnejših KiO 2011: od 31. do 40. mesta

Med občani še vedno zelo priljubljen župan je v letu 2011 izpolnil napoved in Kozje ima dokončano prvo fazo izgradnje obrtno poslovne cone, ki bi naj v Kozje privabila nove podjetnike, odprla nova delovna mesta ter povečala gospodarsko dejavnost občine.

Po julijskem neurju, ki je kmetom iz Kozjega in okolice uničilo precej pridelka, se je Kocman odločno zavzel za povrnitev škode kmetom in očital vladi oziroma predvsem ministrstvu za kmetijstvo, da ne zagotavlja ukrepov za spoprijemanje s točo, saj gre za območje, ki je bilo v preteklosti že večkrat prizadeto.

V preteklem letu se je ob boku z občinsko upravo uspešno prijavljal na številne evropske razpise in uspešno koristil evropska sredstva. Kot glavni organizator je v začetku septembra uspešno izpeljal že 12. Kozjanski sejem obrti in podjetništva. Za leto 2012 načrtuje ureditev osrednjega trga v Kozjem, kanalizacijo, stekla bo gradnja kulturne dvorane v Podsredi, v Kozjem pa bodo končno gradili večnamensko športno dvorano. Lanska predstavitev (30.)

Peter Lapornik

 Kriza gradbenega sektorja je logično prizadela tudi sektor talnih oblog, vendar je Kemoplast npr. v letu 2010 celo nekoliko izboljšal prihodke glede na leto poprej, tako da so znašali 6 mio EUR.

Poleg tega je bil znan košarkarski navdušenec lahko ponosen na vpoklic sina Luke na pripravljalne tekme slovenske članske reprezentance, prav tako pa se je izpolnila njegova napoved, ki jo je večkrat izrekel še v prejšnjem tisočletju, in sicer, da “bomo nekoč igrali z Maccabijem”. Lanska predstavitev (32.)

Marjeta Jager

Šentjurčanka Marjeta Jager tudi v letu 2011 ostaja ena od najpomembnejših slovenskih funkcionarjev v Evropski komisiji. Besede in mnenja vodje  direktorata za energijo in transport pri Evropski komisiji, so pogostokrat zelo odmevne tako v zainteresirani javnosti, zelo pozorno pa jo zagotovo poslušajo tudi številni lobisti in drugi predstavniki velikih svetovnih energetskih korporacije.

Maja meseca je tako veliko prahu dvignilo njeno javno opozorilo, da bi bila preložitev ukrepov za zmanjšanje odvisnosti od nafte za Evropsko unijo velika napaka. Kot je poudarila na konferenci stranke Zelenih v Evropskem parlamentu, bi nas takšna odločitev v ne tako daljni prihodnosti vodila v drastično zmanjševanje naše mobilnosti in nas silila v uvoz tehnoloških rešitev z drugih delov sveta.

Prepričana je, da lahko preprečimo odvisnost transportnega sistema od nafte brez vpliva na njegovo učinkovitost in mobilnost. Mnenje, ki verjetno ni všeč vplivnim naftnim lobijem.  Lanska predstavitev (33.)

Lucija Stupica

Šmarčanka, že več kot desetletje članica Društva slovenskih pisateljev, slovenskega PEN-a ena od treh ustanoviteljev Kulturno umetniškega društva Pranger, ki prireja festival Pranger, srečanje pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Konec septembra 2011 je sodelovala na evropskem dnevu jezikov v Belgiji, kjer je evropsko partnerstvo nacionalnih kulturnih inštitutov držav članic EU (EUNIC), v sodelovanju z bruseljskim javnim prevoznikom STIB ter veleposlaništvom RS v Belgiji, postaje bruseljskega metroja spremenilo v lirična in inspirativna mesta poezije, na katerih je bilo predstavljenih enaindvajset pesmi različnih avtorjev, ki skupaj predstavijo osemnajst evropskih jezikov.

Sredi novembra sta s slikarko Klementino Golija v Gentu (Belgija) odprli literarno likovno instalacijo Rdeča pokrajina, s pesmimi, prevedenimi v francoščino in nizozemščino, se je pred tem predstavila tudi na literarnem večeru v bruseljski knjigarni Passa Porta.

Tri odmevne pesniške zbirke, zastopanje v številnih domačih in tujih antologijah ter številne literarne predstavitve jo uvrščajo v krog elitnih slovenskih pesnic. Poleg pesništva se ukvarja tudi s publicistiko in z oblikovanjem notranjih prostorov, podpisana je pod članki o arhitekturi in oblikovanju za znano revijo Gloss, od leta 2004 piše tudi za revijo Hiše. Lanska predstavitev (34.)

+11

Štefan Bogdan Šalej

Lani je imel kot generalni direktor ICPE uvodni nagovor gostitelja na dvodnevnem srečanju upravljavcev podjetij v državni lasti, ki so se ga udeležili predstavniki državi iz štirih celin. Lanska predstavitev (46.)

-8

Urša Drofenik

Šmarčanka in priznana modna oblikovalka Urša Drofenik, dobitnica številnih nagrad in priznanj, je pred enajstimi leti v Ljubljani odprla modni atelje v Ljubljani, 2005 modni salon v Rogaški Slatini. Oktobra 2011 je na showroomu, ki se je v Rogaški Slatini odvijal kar tri dni, predstavila dih jemajoče modne kreacje, ki so jih na modni brvi predstavile naše najbolj znane lepotice, poskrbela za pravi modni spektakel, z njim pa navdušila predvsem Italijane in Ruse.

Sodelovala je na mnogih modnih revijah (Modna Jana, lastna revija v St. Moritzu, Canon v Solunu, Amnesty International v Neaplju), prav tako na številnih izborih obleke za Miss Slovenije, Miss Avstrije, Miss Universe ter med najlepšimi na izborih za Miss sveta. V njih so blestele številne dame, udeleženke znamenitega dunajskega opernega plesa, ena izmed kreacij se je sprehodila tudi po rdeči preprogi slavnih ameriških filmskih nagrad Oscar.

Konec minulega leta je v Anini galeriji v Rogaški Slatini odprla razstavo z naslovom Obleka kot umetnost, kronološki pregled njenega dela od leta 1994 pa vse do danes. Na ogled so kosi, ki odražajo predvsem znanje in talent. Med drugim je na ogled 40 kilogramov težka obleka, katere spodnji del je narejen iz ogledal, in obleko iz koruznih zrn.

Zdrs po lestvici je predvsem posledica hudih finančnih težav njenega podjetja Delavnica mode UD, ki naj bi zaradi dolgov imel še vedno blokiran račun. Lanska predstavitev (28.)

nov

Srečko Kunst

Gostilničar Srečko Kunst nadaljuje tradicijo prednikov v znanem gostišču Šempeter v Bistrici ob Sotli, kjer sta doma tradicija in gostoljubje, kar pomeni, da je takšna tudi ponudba hrane in pijače. A to v najboljšem pomenu povezovanja preteklosti in sedanjosti. Predniki so zapustili stare recepte in izkušnje, sodobniki so jih znali prenesti v svoj čas in prostor ter dodali znanje in nova spoznanja.

Srečko in njegova soproga Breda vodita gostilno, ki goste razvaja že od leta 1950. Gostilna je že od davnih začetkov poznana po svoji gostoljubnosti in odličnosti, lastnika pa sta ponosna, da po istih lastnostih pa slovi tudi danes. Ponudba hrane je zelo pestra. Skrbno ohranjajo lokalno kuhinjo, izbiro pa bogatijo s sodobnimi, nevsakdanjimi jedmi. Gostilna Šempeter razvija Obsoteljsko in kozjansko kuhinjo. Njihova hišna posebnost so izvrstni kopuni. Od oktobra 2011 se ponaša z znakom “Gostilna Slovenija” in svečano listino, ki jo podeljuje Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Sekcija za gostinstvo in turizem. Je ena izmed devetindvajsetih gostiln v Sloveniji, ki izpolnjuje vse strogo zastavljene kriterije.

nov

Aleksander Janša 

Podjetje Hrib s sedežem v Večjem Brdu pri Dobju s skupno 35 zaposlenimi je lani obhajalo 20. obletnico in 10. obletnico blagovne znamke Odlično, ki vključuje tako program suhega sadja in oreščkov kot tudi delikatesni program. Na tržišču so uspešni tudi z znamko Bioboom, kjer združujejo artikle, ki so opremljeni s certifikati kontrolirane ekološke pridelave.

Podjetje, ki ga vodi lastnik Aleksander Janša, v zadnjih letih vztrajno raste in je leta 2010 izkazalo 14,7 mio EUR prihodkov.

-3
prim. doc.dr. Gorazd Voga, dr. med.

Znani šentjurski zdravnik in predstojnik oddelka za intenzivno interno medicino v celjski bolnišnici je bil v prejšnjem letu v polnem pogonu, na spletu pa je že najti napoved, da bo aprila 2012 predaval na Škotskem. Februarja je bil neposredni sosed tragedije z umorom z obešanjem in samomorom na enak način, ki je pretresla Slovenijo. Lanska predstavitev (36.)

  – 2

 Erih Krašovec

Podjetje Keros,ki ga vodi Erih Krašovec, se je lahko v najboljših časih pohvalilo z večimi prodajalnami na Štajerskem. Danes obratuje le še trgovski center v Rogaški Slatini, ki je po temeljiti obnovi septembra doživel ponovno odprtje.

Po podatkih iz Poslovnega imenika je podjetje Keros d.o.o. imelo v letu 2010 slabih 10 milijonov prihodkov in kar dobre 3 milijone izgube. Za hčerinski družbi Keros Trgovina d.o.o. in Keros Eko, ki so tudi v lasti družine Krašovec, ni podatka o prihodkih in dobičku oziroma izgubi. Lanska predstavitev (38.)