V preteklih mesecih smo večkrat poročali o posredovanju helikopterske nujne medicinske pomoči na območju Kozjansko-Obsoteljskega. Da bi bolje razumeli delovanje in kompleksnost teh intervencij, smo raziskali delovanje baze Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) v Mariboru ter se pogovarjali s predstavnikom Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah in predstavnikoma heliporta Splošne bolnišnice Celje.
Na prostoru Kozjanskega in Obsotelja je v zadnjem času moč opaziti povečano število helikopterskih reševalnih intervencij. V letošnjem letu je bilo namreč zabeleženih vsaj deset takšnih posredovanj na območju ZD Šmarja, ki pokriva šest občin: Šmarje pri Jelšah, Rogaško Slatino, Rogatec, Podčetrtrek, Kozje ter Bistrico ob Sotli.
Dorijan Zabukovšek, vodja reševalne postaje ZD Šmarje pri Jelšah, je poudaril izjemno pomembnost hitrega prevoza pacientov s helikopterjem: “Hitrost prevoza v bolnišnico je ključnega pomena. Reševalno vozilo bi potrebovalo veliko več časa, zato je prispevek helikopterja resnično neprecenljiv.”
Mag. Gregor Kovač, organizacijski vodja heliporta SB Celje, je za boljšo predstavo delovanja razkril, da helikopterski prevoz iz Maribora do Celja traja zgolj 7 minut, iz Ljubljane do Celja pa le 12 minut. Število aktivacij ekipe HNMP je letos preseglo 210, kar pomeni vsaj 20 % povečanje v primerjavi z lanskim letom. To nakazuje na pravilno odločitev o vzpostavitvi baze HNMP za severovzhodni del Slovenije, ki vključuje tudi območje Kozjansko-Obsoteljskega.
Dr. Štefan Mally, predstojnik enote nujne medicinske pomoči v mariborskem zdravstvenem domu, je povedal, da je glede na prejšnja leta povprečno nekoliko več intervencij predvsem zaradi delovnih poškodb, sicer pa odstotek razmerja med bolezenskimi stanji in poškodbami ostaja primerljiv s prejšnjimi leti.
Helikopterska nujna medicinska pomoč, ki ima svojo bazo na letališču v Mariboru, deluje vsak dan v svetlem delu dneva (trenutno od 8.00-17.00). Ekipa sestoji iz letalskega dela posadke (Slovenska vojska) ter medicinskega dela ekipe (zdravnik in diplomirani zdravstvenik).
Aktivacijo izvaja Dispečerska služba zdravstva preko pozivnika in telefonskega klica o potencialni intervenciji. Odločitev o aktivaciji in izvedbi posredovanja temelji na razpoložljivosti plovila, vremenskih razmerah ter preučitvi možnosti varnega pristanka.
Na odločitev o uporabi helikopterja močno vpliva tudi odmaknjenost kraja nesreče. Dorijan Zabukovšek je pojasnil, da reševalci na terenu lovijo zlato uro, ključnih 60 minut, ki so odločilnega pomena za preživetje najtežje poškodovanih. “Dispečerstvo, ki vodi klice in aktivacijo, nam je v veliko pomoč pri boljši organizaciji, saj je hitro in usklajeno ukrepanje ključnega pomena,” je dodal.
Odločitev, kam bo pacient odpeljan, je izjemno kompleksna in vključuje različne vidike, kot so vrsta posega, poškodba, zasedenost bolnic itd. Cilj je, da je pacient čim prej oskrbljen. Zdravnik HNMP se ob primarnih intervencijah odloči, ali bo pacient odpeljan v periferne bolnišnice (npr. SB Celje in SB Slovenj Gradec) ali v klinične centre v Ljubljani oziroma Mariboru, v kolikor bolnišnice na lokalnem nivoju nimajo potrebnih kapacitet ali specialistov za določene posege.
