Župan, svetniki in predstavnica občinske uprave občine Bistrica ob Sotli še zadnje leto pomagali pri prenosu dvoživk čez cesto pri ribniku Trebče, s tem pa jih mnogo rešili pred povozom.
Toplejši večeri so tudi na Trebčah v bližini Bistrice ob Sotli prebudili dvoživke, ki so se iz svojih prezimovališč množično napotile proti ribniku. Ta predstavlja pomembno mrestišče za krastače, sekulje in rosnice, občasno pa je možno opaziti tudi kakšnega pupka. Ker pa jim selitveno pot do ribnika prečka cesta, sploh ob tem času prihaja do večih povozov živali. Zato so tam tudi letos postavili začasno varovalno ograjo, ki dvoživke varuje pred povozi. Prostovoljci nato zagotovijo, da te varno pridejo na drugo stran. Vsak večer namreč pregledajo postavljeno ograjo in najdene dvoživke prenesejo k ribniku.
V letošnjem letu bo ob ribniku urejena učna pot, ki bo prikazovala življenje dvoživk, na Kolarjevi domačiji pa bo vzpostavljen še Informacijski center za dvoživke. V njem bo mogoče spoznati več vrst tovrstnih živali, ki jih najdemo v Kozjanskem parku in bližnjih območjih Natura 2000. ker je Kolarjeva domačija v lasti občine Bistrica ob Sotli, so se akcije prenosa dvoživk udeležili tudi župan Franjo Debelak, predstavnica občinske uprave in vsi člani občinskega sveta občine Bistrica ob Sotli. Izkoristili so še zadnjo priložnost, saj bo akcija na tem cestnem odseku letošnje leto potekala zadnjič. Na ta večer so na varno do ribnika prenesli okoli 50 žab.
V letošnjem letu bo poskrbljeno za trajno varnost dvoživk
Do konca letošnjega leta je v okviru projekta LIFE AMPHICON načrtovana izgradnja cestnih podhodov in trajnih varovalnih ograj. Ti ukrepi bodo omogočili varen prehod dvoživk do ribnika in nazaj do njihovih poletnih prebivališč.
Njihove selitve namreč potekajo vse leto, vendar so kasneje v sezoni bolj razpršene in manj opazne, do povozov pa vseeno prihaja. Z začasnimi ograjami se lahko prepreči povoze na množičnih spomladanskih selitvah, s trajnimi ukrepi pa se dvoživke obvarujejo celo leto. Skupaj z že vzpostavljeno cono brez rib, ki bo omogočila uspešnejši razvoj mrestov in paglavcev do mladih živali, bodo ti ukrepi pripomogli k ohranjanju številčnosti populacij na tem območju.
Vir: Anja Bolčina, Kozjanski park
