Ena izmed prireditev minulega konca tedna v Podsredi je bila “Večer pod češnjo”. Vsako leto vodstvo Kozjanskega parka z zunanjim sodelavcem Marjanom Marinškom pripravi zanimiv program, letos je bila to igra o znanem razbojniku Guzaju, znamenitemu ljudskemu junaku, z naslovom “Kako je Guzaj prišel do zlate ure“.
V vlogi razbojnika Guzaja je zaigral Marjan Marinšek, župnika pa Slavko Toplišek. Fotografije si lahko ogledate v naši foto-galeriji, vabljeni pa tudi k ogledu spodnjega video prispevka.
Razbojnik Franc Guzaj se je rodil 1839 v bližini Šentjurja, v skromni kmečki družini. Kljub nadarjenosti, ki jo je kazal v osnovni šoli, je zašel na stranpoti. Po služenju vojske v Bosni in Hercegovini se je izšolal celo za orožnika. A mu službovanje daleč od rodnega kraja ni odgovarjalo. Vrnil se je na Kozjansko in si našel začasno službo kot pomožni delavec na bogati kmetiji in priznani gostilni v Dobrni. Slednje je močno vplivalo na njegovo nadaljnje življenje.
Ženska ljubosumnost, objestnost in maščevalnost so ga odpeljali na pot v pogubo in klavrn konec. Bil je namreč postaven mladenič, za katerega se je zagrela tudi gospodinja na kmetiji, na kateri je delal. A on jo je zavrnil in gospodarica se mu je maščevala s tem, da ga je po krivem obdolžila kraje. Podtaknila mu je srebrn pribor in denar, ter poklicala žandarje, Franc Guzaj je bil obdolžen kraje in sodišče v Celju mu je naložilo sedem let zapora.
Kmalu je pobegnil iz zapora in razbojništvo je bila edina pot preživetja na svobodi. Svojevrsten dokaz Guzajeve iznajdljivosti, spretnosti in domišljije so ropi, bežanja pred žandarji, pred ovaduhi in pred lovci na glave. Takšno življenje, polno skrivanja, pojavljanja na raznih koncih Kozjanskega, je Guzaj živel pet let po pobegu iz zapora. Znane so številne zgodbe o njegovih dejanjih, ki Guzaja uvrščajo v kategorijo slovenskega Robin Hooda. Maščeval se je tudi Klančarici, gospodarici, ki ga je po krivem obtožila kraje. Nekoč jo je srečal v gozdu, jo privezal za bukev in odšel. Drvarji naj bi čez nekaj let našli le okostje ob bukvi, vrv in denar.
Seveda pa je bil kot vsak človek tudi on podvržen čustvu ljubezni. Z izvoljenko Barbiko sta načrtovala pobeg v Ameriko. Smrt je slednje preprečila, saj so Guzaja našli in ubili na Košnici. Še danes ni jasno, ali so ga našli po naključju ali je šlo za izdajo. Dogodivščine razbojnika Guzaja so dogodivščine resnične osebe, ki so postale del ljudskega izročila. Veliko o njem je zapisanega v različnih knjigah in dokumentih, ki jih hranijo v muzejski zbirki.
Razbojnika, nekateri mu pravijo kar slovenski Robin Hood, je izvrstno uprizoril Marjan Marinšek. Za domačina iz Kozjega, ki živi v Velenju, je značilno, da ostaja temu idiličnemu kraju zvest vse življenje. Po poklicu pravnik je kmalu zapadel v kulturo. Je ustanovitelj največje prireditve za otroke pri nas – Pikinega festivala v Velenju. Je tudi soustanovitelj Slovenskega citrarskega društva, član Društva slovenskih pisateljev, častni občan občine Kozje. Konec devetdesetih je v Novem Sadu srečal Astrid Lindgren, kjer je imel z njo daljši pogovor. Nekaj let za tem jo je obiskal na Švedskem, izdal njeno biografijo in začel Pikin festival.
Večer pod češnjo sta dopolnili pevki Martina Zapušek in Mira Slemenšek, katerih petje ob spremljavi citer lahko slišite v spodnjem video prispevku. Omeniti je potrebno tudi pogostitev po koncu predstave, ki so nam jo pripravili gostitelji. Posladkali smo se lahko s češnjami, manjkale pa niso niti ostale dobrote in rujna kapljica. Vabljeni k ogledu fotografij iz prireditve, ki si jih lahko ogledate v foto-galeriji.
