Čedalje bolj pomladno vreme je začelo na plan privabljati žametna stebelca in čudovito vijolično cvetje velikonočnic. Na Kozjanskem sta za ogled velikonočnic na voljo dve rastišči, in sicer Krajinski park Boč ter Ponikva pri Šentjurju, kjer so velikonočnice letos zacvetele že v prvih dneh marca. Velikonočnice lahko sicer cvetijo februarja, marca ali aprila, odvisno od vremenskih pogojev.
V teh dneh so začele cveteti velikonočnice, ki bodo kot vsako leto na ogled privabljala mnoge obiskovalce. Na območju Kozjanskega sta za ogled obiskovalcev urejeni rastišči v Krajinskem parku Boč in Boletini na Ponikvi. V Sloveniji skupaj obstajajo sicer le štiri rastišča, eno pa ostaja skrito, saj so ga ljudje pred leti precej izropali. Velikonočnica je zaščitena rastlina, ki v vsej južni Evropi uspeva le v Sloveniji. Zato ni odveč vnovično opozorilo, da je trganje cvetov zaščitene rastline, ali celo izkopavanje velikonočnic, kaznivo.
O velikonočnicah
Velikonočnica (latinsko Pulsatilla grandis) je vijoličasta lepotica, obdana z nežnim puhom, ki je ime dobila po krščanskem prazniku, Veliki noči. Pojavi se vselej, ko skopni sneg in prvi sončni žarki dodobra ogrejejo apnenčasta tla, porasla s travo, ki ne dovoljuje strojne obdelave, kaj šele gnojenja.
Navadno ta drobna, s svilnato žametnim stebelcem obdana cvetlica zacveti februarja in cveti vse do sredine aprila, a ker je vreme zadnja leta silno nepredvidljivo, tega, do kdaj bo cvetela, ni mogoče predvideti. Cveti vselej v treh fazah. Najprej se pojavi puh in takrat obstaja največja nevarnost, da jo obiskovalci, ki je sploh ne opazijo, pohodijo. Dlake, ki obdajajo cvet, so napolnjene z zrakom in preprečujejo, da bi ledeni kristali prodrli do njenega stebla in cveta. Prav to ji tudi omogoča, da začne rasti še pod snegom, ko pa se ta stopi ter jo na pobočju obsijejo prvi sončni žarki, se razcveti v prelep vijoličast cvet, ki se ponoči vselej tudi zapre. Tretja faza cvetenja je, ko iz zemlje požene do 40 centimetrov visoko kosmato steblo, na koncu katerega je pestič, ki spusti seme, ki ga nato raznaša veter. To je seveda pomembno in pomeni, da bomo velikonočnico lahko uzrli tudi v prihodnje.
Velikonočnica spada v rastlinsko družino zlatičnic in rod kosmatincev. Cvet je svetlo vijoličast, z več kot petimi cvetnimi listi, veliko prašniki in pestiči. Lističi ščitijo cvet preden se razcveti. Steblo je visoko 5 do 30 cm. Plod je orešček z dolgim dlakavim kljuncem (Občina Rogaška Slatin / Šentjur Tour).
