Dolgotrajna oskrba starejših: Dnevno varstvo za zdaj še manj prepoznavno, je pa pomembno, da ga domovi zagotavljajo

Dejavnost domov za starejše se je v zadnjem času močno razširila, med bolj prepoznavnimi oblikami domske oskrbe pa sta tudi dnevno varstvo in začasne namestitve. Po več letih suše se je pod desnosredinsko vlado začel nov investicijski cikel v domove starejših, tudi na našem območju. Sprejet je bil tudi dolgo pričakovani in odlašani Zakon o dolgotrajni oskrbi.

V spodnjih vrsticah smo se z direktoricami naših domov  za starejše pogovarjali, kako je dnevno varstvo sprejeto v naših občinah, pogovarjali smo se kakšen je prehod starostnikov iz domačega ognjišča v institicuonalno domsko oskrbo, pregledali pa smo tudi kakšne so dnevne cene domske oskrbe na območju Obsotelja in Kozjanskega.

Dnevno varstvo namenjajo posameznikom, starejšim od 65 let, ki še ne potrebujejo celodnevne oskrbe, želijo ali potrebujejo pa pomoč, nadzor ali organizirano obliko bivanja za le določeno število ur dnevno, po tem času pa se uporabniki dnevno vračajo domov. »Za starostnike in njihove svojce je dnevno varstvo prijazna oblika, ki omogoča, da  uporabnik ostaja čim dlje v domači oskrbi. Hkrati je ta oblika tudi finančno dostopnejša. V času dnevne namestitve ima uporabnik vključeno varstvo, oskrbo, prehrano, zdravstvene storitve, tudi fizioterapijo in delovno terapijo. Še posebej je lahko v pomoč obolelim z demenco in njihovim svojcem. Je tudi možna oblika za premostitev, v času, ko se čaka na sprejem v dom za starejše. Tako je hkrati ta čas namenjen spoznavanju in privajanju, da je kasneje morebiten odhod v dom lažji,« o prednostih tovrstne oskrbe pravijo v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah.

Trenutno k njim v dnevno varstvo prihajata dve osebi, dodajajo pa, da v zadnjih letih večje povpraševanje zaznavajo po začasnih namestitvah, to je namestitvah, ki se večinoma izvajajo v času dopustov in drugih obveznostih svojcev. »Ta oblika je vsako leto bolj koriščena. Tako se nam je v zadnjem letu za obdobje v povprečju 14 dni pridružilo 16 uporabnikov,« dodaja direktorica doma Gordana Drimel.

V Rogaški Slatini v dnevno varstvo prihaja ena uporabnica, se pa pogosto pojavljajo posamezni primeri, ki to obliko varstva potrebujejo. »Pomembno je, da je v lokalnem okolju ta storitev na voljo takrat, ko jo nekdo potrebuje. Do sedaj imamo z dnevnim varstvo samo pozitivne izkušnje. Svojci in uporabniki so s storitvijo zadovoljni,« izpostavlja Kampuševa.

V Šentjurju zaradi epidemioloških razmer zadnji dve leti dnevnega varstva ne izvajajo, pravijo pa, da je bila ta oblika v domačem okolju zelo dobro sprejeta, zaradi povečanih potreb so se v preteklih letih odločili za razširitev te dejavnosti, ki jo bodo izvajali v Hiši Gustav, zdaj še v fazi gradnje. V njej bodo zagotovili dodatnih osem mest za dnevno varstvo in  deset mest za začasne namestitve.

Odhod za starostnike v dom je lahko težak

Včasih zakoreninjeno prepričanje, da je odhod v dom starostnikov zadnja stopnička v življenju, se je do danes vsaj malo že razblinilo, vendar je prehod za večino starostnikov še vedno lahko zelo težak. V Šentjurju pravijo, da večina prosilcev v dom pride zlasti zaradi težav z zdravjem in posledično z zmanjšanimi sposobnostmi, tako jih v prvi vrsti prepriča dosegljivost domske zdravnice in drugih zdravstvenih delavcev, ki pomagajo pri ohranjanju preostalih sposobnosti.

Prvi kontakt z bodočimi uporabniki doma ali njihovimi svojci se običajno dogodki preko telefona, nato jih povabijo na ogled doma. Predstavijo jim različne skupine, v katere so uporabniki razvrščeni glede na svoje želje in zdravstveno stanje. Približajo pa jim tudi živahni družbeni utrip, ki danes zapolnjuje vsakdan starostnikov v domu. Da pa je domsko življenje tudi sicer vse bolj prepoznavno v lokalnem okolju, pa pravijo, gredo zasluge tudi bogatemu sodelovanju z različnimi društvi in drugimi deležniki v lokalnem okolju.

Kako starostnikom in njihovim družinam narediti čim lažji prehod pa direktorica Gordana Drimel iz Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, ki je v letu 2016 prejel tudi nagrado za najtoplejši dom, pravi: »Dobro je o željah in možnih rešitvah, če morebiti do tega trenutka pride, govoriti že prej. Vedno več je starejših, ki to odločitev sprejme pravočasno, kar je vsekakor v pomoč vsem.  Ekipe v domovih za starejše se izjemno trudimo, da posameznik v domskem okolju dobi, kar potrebuje. Po navadi je to osnovna in socialna oskrba, zdravstvena nega in rehabilitacija, oskrba zdravnika in različnih specialistov, predvsem pa bogato življenje z različnimi aktivnostmi v družbi svojih sovrstnikov. V koliko pride do takšnega zdravstvenega stanja, da oskrba v domačem okolju ni več mogoča zaradi bolezenskega stanja in zahtevnosti nege, pa je zagotovo pomoč različnih strokovnjakov nujna. Življenjsko okolje in koncepte dela oblikujemo v domu tako, da se stanovalci počutijo domače, sprejeto in spoštovano.«

V domovih še izpostavljajo, da je za prijetno bivanje starostnikov v domu, ključen tudi sam odnos zaposlenih do starostnikov. Izpostavljajo, da je za topel odnos s uporabniki doma pomembno, da se osredotočijo na posameznika in njegove potrebe. To pa za zaposlene v domu v vsakdanjem delu pomeni tudi vsakokratno prilagajanje in pripravljenost na učenje in izboljševanje.

Cene oskrbe v naših domovih

Pregled cen v domovih za starejše na našem območju. Izvzeli smo nekaj primerov osnovne oskrbe za različne kategorije stanovalcev, glede na zdravstveno stanje oz. opravilne sposobnosti. Podrobne cenike imajo sicer domovi objavljene na svojih spletnih straneh.

 Cene oskrbe v domovih za starejše v javnih domovih v Šmarju pri Jelšah in Domu upokojencev Šentjur.

Pegazov dom v Rogaški Slatini, zasebni dom v upravljanu držbe Comett domovi d.o.o.

 V preteklem članku o dolgotrajni oskrbi starejših smo pisali tudi o zasedenosti v domovih za starejše na našem območju.

V prihodnjih dneh sledi še prispevek o aktulanih naložbah na območju Obsotelja in Kozjanskega v dolgotrajno oskrbo starejših. Vabljeni k spremljanju.

E.Š.